ZELENI TURIZEM

Zelene sanje in all-inclusive turistična realnost

“Kar je zgoraj je spodaj in kar je spodaj je zgoraj” pravi Emir Kusturica v svoji avtobiografiji. Težko bi našel bolj primerne besede za opis zelenega turizma kot je ta stara judovska modrost, ki jo je mladi Emir spoznal na ulicah Sarajeva.

Ko si tam nekje spodaj izven civlizacije na osamljenem otoku, začutiš vso banalnost potrošništva tam zgoraj. Otok je idealna prispodoba zelenega turizma. Po svoji naravi in historično je samooskrben. Le kako bi drugače preživeli domorodci, ki so tukaj že od nekdaj postavljali svoje naselbine in cerkvice kot je tista nad Božavo iz 15. stoletja.

Živi se od tega, kar daje narava in tega je bilo vedno veliko, le izkoristiti je treba številne priložnosti, ki jih daje narava. Ko se pogovarjam z Lidijo, lastnico kampa v čudoviti in divji naravi ob svetilniku Veli rat, je priložnosti ogromno, Če le birokracija ne bi tako zavirala razvoja. Skoraj celo desetletje je trajalo pridobivanje dovoljenj in lani jima je z možem končno uspelo. Bolj kot sam kamp, ki je obdan s čudežno naravo, dano od boga, bo zanimivo spremljati nadaljnji razvoj njunega podjetništva. Ta je ta hip še daleč od pravega zelenega turizma, sta pa lastnika dobesedno prisiljena v zeleno razmišljanje in razvoj. Elektriko danes zagotavlja generator. Lastnika razmišljata o samosokrbni prihodnosti, sončnih kolektorjih. Oskrba z vodo je omejena, vodo dovažajo s cisternami, nekaj pa jo daje tudi letošnje deževno poletje. Gostje ekološko navodilo o varčevanju z veliko skrbjo spoštujemo. Bližnji svetilničar z ženo obdeluje čudovit rajski vrt, ki zagotavlja osnovno zelenjavo, ki jo potrebujemo za preživetje na dopustu. Okusi so nepozabni. Iz bližnje Božave vsak dan točno ob uri prispe dnevna zaloga kruha. Zametek otoške samopreskrbe, ki dobi dodaten smisel ob obisku lokalne trgovinice iz nekih drugih časov z zgolj osnovnimi in nujno-potrebnimi artikli za preživetje. Poseben del zgodbe je število turistov, ki jih je lokacija sposobna sprejeti. Zdi se, da je trenutno vzpostavljeno pravo ravnovesje. Kaj več od kakšnih 50 šotorov ta del otoka ne prenese. Vse sveda ni idealno in zeleni pikolovci bi našli marsikaj. Če bi znali ponuditi še kaj več iz bogate zakladnice narave, sem prepričan, da bi gostje že danes stali v vrsti.

To privlači prav posebno vrsto turistov in zdi se, da nas glede na slabo obljudenost otoka na srečo ni preveliko. Saj se tudi z električnimi vozili ne vozi čisto vsak, pa še avtomobilski lobi na bencinske hlape ni najbolj navdušen nad prehitro zeleno revolucijo. Kaj ni nekaj podobnega tudi v turizmu? V ponudbo se počasi vključujejo zeleni turistični produkti, a še dolgo bodo prevladovali all-inclusive in drugi paketni aranžmaji velikih tour operaterjev z dovolj veliko kapitalsko močjo, da dvignejo čarter do rajskih destinacij. Prava analogija avtomobilske industrije je letošnja eksplozija odgovornega turizma, ki jo vodijo globalni playerji, ki dejansko živijo od “neodogovornega turizma” kot so Thomas Cook, Tui, Kuoni, Virgin Holidays. Poglejte si program letošnje borze turizma WTM v Londonu. Takšno je tudi trenutno stanje v državi s 1244 otoki, ki je za zeleni turizem ustvarjena od boga.

Čisto druga slika je spodaj, na drugi strani otoka v Narodnem parku Telaščica. Zdi se, da so park razglasili samo zaradi pobiranja vstopnine. Lepo oblečeni “rangerji” poskrbijo za dober prvi vtis, ki ga še poudari neverjetna narava. Vse ostalo pa je iz nekih drugih časov. Smeti po osameljnih zalivih in horde turistov na ladjicah iz Zadra, ki se ob točno določenih urah masovno vsujejo v park nimajo nobene zveze s trajnostnim turizmom. Obremenitev parka ne zanima nikogar. Sezona je kratka in potrebno jo je dobro izkoristiti. Prav tako nikogar ne zanima predpotopna gostinska ponudba, ki je hrvaškemu turizmu v sramoto. Zreducirana na primitivno žar ponudbo v središču Jadranske ribolovne tradicije.

Edukacijski del je omejen na dva zdolgočasena študenta, ki pospekte celo prodajata in jih ne delita brezplačno. Glavne znamenitosti parka so slabo označene z zgolj informativnimi tablami. Na koncu ostane grenak priokus, ki ga omili le prečudovita narava na pragu Kornatskega otočja. Upam, da vsaj funkcijo varovanja narave opravljajo z odliko. Kako zelo jim manjka kakšen hrvaški Batagelj, ki bi zadevo znal hitro urediti in vzpostaviti red.

Obe zgodbi sta dve strani istega zelenega kovanca, s katerim se neodgovorno igramo tudi pri nas. Razglasitev Narodnega parka ali Slovenije kot zelene turistične destinacije še zdaleč ni dovolj, če ne poznaš iskrenih motivov zelenih turistov. Zdi se, da na tem področju streljamo v prazno. Nihče vsaj po mojem vedenju ni natačno proučil te male in precej marginalne, a dragocene ciljne skupine gostov prihodnosti. V iskanju pristnosti in avtentičnega stika z naravo smo brezkompromisni,”civilizacijske in predvsem potrošniške vrednote” pa naj vsaj nekaj časa raje ostanejo zgoraj. Glavni motiv je svoboda, ki je organizirani turistični aranžmaji ne zagotavljajo. Pomislite na vse hikerje, bikerje in druge ikerje tega turističnega sveta.

Za dnevno uporabo in marketing in evropske razpise je dovolj že razpredanje o zelenem turizmu in povezani kmetijski samooskrbi. Zato so trenutni prvaki zelenega turizma kmetijska ministrstva in njihove kvazi inštitucije ter razni svetovalci, ki še najbolje razumejo, kako izkoristiti evropske subvencije za omniprezentni zeleni turizem. Z zelenim turizmom nima nobene zveze aktualna turistična statistika, ki je pravzaprav antireklama. Število prihodov in nočitev nimajo nobene zveze s kakovostjo življenja na zelenih otokih, zaposlitvami, energetsko samooskrbo, socialnim in ekonomskih razvojem. Potrebna bo čisto nova zelena turističma statistika. Ko se bo spremenilo takšno gledanje na turizem, ki je deviza vseh lokalnih časopisov bo precej bolj blizu iskrenemu zelenemu turizmu.

Potovanje bo še dolgo in veseli me, da obstajajo podjetni ponudniki, ki zadeve razumejo in se jih grejo zares iskreno in z veliko mero razumevanja potreb novodobnih zelenih nomadov. Kot pri nas so tudi na Hrvaškem osamljeni, brez pomoči a z neskončno dozo optimizma in podjetnosti. Tisto spodaj še naprej vleče in privlači zgoraj: Nazaj k naravi na zelene otoke!

• trajnostni turizem
• zeleni turizem