TRENDI PRIHODNOSTI

“Napovedovanje je sila nehvaležno, sploh prihodnosti.”
Niels Bohr

Ker je razvoj industrije dogodkov in srečanj vedno hitrejši, je napovedovanje prihodnosti danes nehvaležno in veliko težje. Večina napovedi temelji na vizijah tehnoloških podjetij, ki rešujejo parcialni problem dela industrije. Tudi zato je velik poudarek na različnih orodjih, ki naj bi spremenila svet dogodkov.

Odločili smo se, da za mnenje raje povprašamo organizatorje dogodkov. Na naš vprašalnik je odgovarjalo 108 izbranih organizatorjev dogodkov. Anketa je potekala od 14. novembra 2018 do 24. decembra 2018.

A. Struktura anketiranih

Posebej zanimivo je bilo vprašanje o doseženi starosti vprašanih leta 2030, ki je ciljno leto raziskave. Na naša vprašanja so odgovarjali danes najbolj aktivni organizatorji dogodkov srednje generacije, ki bodo leta 2030 razporejeni v naslednje starostne skupine:

51 – 70 let 52,6 %
71 let in več 24,7 %
36 – 50 let 21,6 %
26 – 35 let 1 %

Na naša vprašanja so odgovarjali organizatorji dogodkov iz 34 držav, največ pa jih je bilo iz Velike Britanije, Slovenije, Nemčije, Italije, Avstrije, Srbije, Portugalske, Španije, Francije in Belgije.

Zanimiva je bila tudi struktura anketiranih, med katerimi je bilo največ organizatorjev dogodkov v podjetjih, sledijo jim PCO in DMC agencije:

Organizator dogodkov v podjetju 24 %
PCO ali DMC agencija 23 %
Event agencija 17 %
Kongresni uradi in destinacijske org. 16 %
Kongresna prizorišča (hoteli, centri) 5 %
Drugo 8 %

Večina anketirancev organizira več kot 20 dogodkov letno. Takšnih je 51%, druga največja skupina pa je 11 do 20 dogodkov letno (22,4 %).
Anketiranci največkrat organizirajo srednje velike dogodke z 41 do 200 udeleženci (56,1 %). Zanimiva je tudi struktura prizorišč, kjer anketiranci organizirajo dogodke:

Hoteli 40,41 %
Posebna prizorišča 27,98 %
Kongresni centri 20,21 %
Univerze 6,74 %
Drugo 4,66 %

B. Kaj so največji izzivi industrije danes?

Med megatrendi in trenutnimi izzivi industrije na prvi pogled ni neposredne povezave. Ključni izzivi sedanjosti so namreč proračuni kongresov, način pridobivanja udeležencev in kreativne metode za organizacijo dogodkov. Večinoma gre za kratkoročne izzive, na katere lahko anketiranci neposredno vplivajo. Manj pomembni se jim zdijo izzivi, ki so izven njihove kontrole in dosega. Podrobnejši vpogled pa pokaže nekaj korelacij, ki so pomembne tudi za napovedovanje prihodnosti, saj gre za izzive, ki so pomembni danes, bodo pa ključni tudi v prihodnosti. To so predvsem izzivi novih tehnologij in digitalizacije ter vprašanje varnosti na dogodkih.

Stroškovniki dogodkov 59,8 %
Iskanje novih načinov za privabljanje udeležencev 36,1 %
Metode in tehnike za ustvarjanje kreativnih dogodkov 35,1 %
Znanje in usposobljenost 30,9 %
Stroški na destinaciji 28,9 %
Biti v koraku s tehnologijo 26,8 %
Sponzorstva na dogodkih 25,8 %
Vladne uredbe in pravna regulativa 25,8 %
Ekonomska nestabilnost 22,7 %
ROI in merjenje učinkovitosti dogodkov 22,7 %
Digitalna preobrazba 21,6 %
Aktivacija udeležencev 19,6 %
Varnost na dogodkih 17,5 %
Privabljanje milenijcev 15,5 %
Povezljivost (rešitve v oblaku, internet) 14,4 %
Varstvo podatkov (GDPR) 11,3 %
Terorizem 11,3 %
Vremenski ekstremi 8,2 %
Drugo 4,1 %
Hotelski pirati 3,1 %
Alternativne namestitve 2,1 %
Onesnaženje 1,0 %

B. Megatrendi, ki bodo vplivali na kongresno industrijo v prihodnosti?

Vprašani se strinjajo, da je ključni trend, ki bo vplival na organizacijo dogodkov, tehnologija, sledi pa ji trajnostni razvoj. Zanimivi so tudi dodatni predlogi, med katerimi izstopa varnost, ki jo je kot megatrend izpostavilo več anketirancev, in ki jo lahko uvrstimo na lestvico takoj za mobilnostjo.

Tehnologija 73,5 %
Trajnostni razvoj 59,2 %
Mobilnost 38,8 %
Demografske spremembe 36,7 %
Individualizacija 27,6 %
Delitvena ekonomija 27,6 %
Krožno gospodarstvo 18,4 %
Urbanizacija 17,3 %
Feminizacija 11,2 %
Drugo 5,1 %

Udeležence smo povprašali še do kakšne stopnje se strinjajo s trditvami v nadaljevanju.

Vprašanje je bilo namenjeno preverjanju dejstev, ki so v neposredni korelaciji z megatrendi v prihodnosti.

Kako se bo v naslednjih 20 letih spremenil način organizacije dogodkov in kaj bo najbolj vplivalo na izvedbo?

Vprašani menijo:

– Da se bo dolžina časa namenjena mreženju podaljšala, meni več kot polovica anketirancev (56,7 %).

– Da se bo dolžina srečanj skrajšala, meni slaba polovica vprašanih (49,5%).

– Da bo dolžina delavnic ostal ista, meni dobra polovica vprašanih (51,5 %)

– Da bo dolžina družabnih dogodkov ostala, ista meni polovica vprašanih (49,5%).

Na organizacijo dogodkov bodo v prihodnosti imele največji vpliv naslednje tehnologije:

3,5 Orodja za aktivacijo udeležencev / Audience Engagement Tools

3,26 Navidezna in razširjena resničnost / Augmented and Virtual Reality

3,26 Interaktivni zasloni in table / Interactive Tables and Screens

3,23 Prevajanje v realnem času / Real time language translation
2,98 Holografske projekcije / Hologram projections
2,98 Umetna inteligenca in roboti / Robotics and Machine Learning

2,92 Droni

Anketiranci so polege tega rangirali še svoje glavne prioritete v naslednjih 20 letih.

Zadovoljstvo udeležencev 7,0

Število novih kontaktov 5,4

Več sodelovanje med udeleženci   5,0

Povečanje prihodkov 4,8

Doseganje prave ciljne publike 4,5

Timski duh 4,4

ROI dodana vrednost 3,8

Drugo 1,1

D. Kako pomembna bo destinacijska izkušnja v prihodnosti?

Vprašani menijo, da bo izkušnja destinacije izjemno pomemben faktor pri izbiri destinacije. Glede tega imajo vprašani zelo enotno mnenje, saj se večina strinja, da bo to ostalo pomemben del konkurenčne prednosti.

Rezultati so sledeči:
Izkušnja destinacije bo izjemno pomembna 72,9 %
Izkušnja destinacije bo zelo pomembna 15,6 %
Izkušnja destinacije bo manj pomembna 10,4 %
Izkušnja destinacije je delno pomembna 1,0 %

Povprašali smo jih tudi, katere bodo destinacije prihodnosti (države in mesta).

Odgovor na to vprašanje je bil zelo razpršen, saj je odvisen od številnih dejavnikov. Kljub temu se je pokazal vzorec destinacij prihodnosti.

Med državami so vprašani izbrali:
Islandijo
Španijo
Portugalsko
Avstrijo
Slovenijo
Zelo dobro so se v anketi odrezale države Srednje Evrope in Skandinavije.

Med mesti pa je največ vprašanih izbralo:
Barcelona
Ljubljana
Bratislava
Dubai
Berlin
Pri mestih so odgovori še precej bolj razpršeni, med komentarji pa je glavna opomba, da bo to odvisno od varnosti in dostopnosti posameznih mest, pa tudi od njihovega marketinga.

E. Kakšne bodo spremembe na področju marketinga?

Na marketinškem področju bodo spremembe izjemno dinamične. Stanje smo preverjali s pomočjo vprašanja, v katerih trženjskih kanalih bodo najbolj zmanjšali potrošnjo v prihodnjih 20 letih?

Iskalniški marketing 45,1 %
Plačljiva mobilna sporočila 45,1 %
Digitalni bannerji 40,7 %
Partnerski programi 39,6 %
Direktna pošta/E-mesečniki 38,5 %
Družabni mediji 35,2 %
Mobilne aplikacije 30,8 %
Digitalni vsebinski marketing 28,6 %
Video oglaševanje 27,3 %
Spletne strani 26,4 %
SEO optimizacija 23,1 %

Napovedovanje marketinških trendov je najbrž najtežje. Nihče namreč ne ve, v kakšno smer se bo trženje dejansko razvijalo. Na vrhu lestvice pa so najbrž pristale pobožne želje anketirancev, ki v prihodnosti pričakujejo demokratizacijo digitalnega oglaševanja, ki pa se bo v praksi težko zgodila, saj to področje trenutno obvladujejo globalne korporacije.

Udeležence ankete smo povprašali še za njihove osebne sugestije glede marketinških izzivov v prihodnosti.

Odgovore smo razdelili na dva sklopa:

Izzivi prihodnosti, na katere bodo anketirani lahko neposredno vplivali

Pay Pala niso izumile banke, Amazona niso izumili trgovci, Airbnb-ja niso iznašli hotelirji.

Hiter tehnološki napredek
Večino vprašanih vznemirja hiter tehnološki napredek. Še vedno je aktualna dilema o moči virtualnih srečanj, najbolj pa je zanimivo razmišljanje o tehnologiji kot orodju in ne bistvu srečanj. O tem, da bo tehnološki napredek ključni izziv prihodnosti, se strinjajo skoraj vsi vprašani.

Digitalna preobrazba
Danes se zdi, da ni treba ničesar vedeti, danes moramo znati samo še poiskati oziroma ‘poguglati’. Znanje je na voljo kjerkoli in kadarkoli. Okoli nas so navidez neopazne storitve, ki pa lahko izrinejo stare poslovne modele. Zato je potrebno razmišljati tudi o totalni digitalizaciji organizacije dogodkov.

Komunikacija z udeleženci
Spremenjena pričakovanja udeležencev bodo vplivala na spremembe v načinu komunikacije z udeleženci. To vprašanje je neposredno povezano s hitrim tehnološkim napredkom, ki omogoča učinkovitejšo komunikacijo.

Umetna inteligenca (VR in AI)
Dosežki umetne inteligence nam že danes veliko pomagajo pri organizaciji dogodkov. Razpoznavanje govora, prepoznavanje obrazov, samovozeči avtomobili, pa vse do programov, ki rešujejo zahtevne operacije organizacije dogodkov. Vse to je možno že danes, v prihodnosti pa bo del vsakdana.

Ustvarjanje nepozabnih doživetij za udeležence
Eksperimentiranje z različnimi formami, ki jih imenujemo s skupnim imenom ‘meeting design’, je postalo standard. Poznavanje konteksta destinacije, avtentičnost in skrb za okolje pa del kongresne zgodbe, o kateri več ne razpravljamo, bodo pa v prihodnosti še pridobivale na pomenu.

Osebna ozaveščenost
Poštenost in osebna odgovornost za vse, kar mislimo in počnemo. Večja ozaveščenost in skrb za ljudi in planet pa so naša skupna odgovornost.

Merjenje ROI (dodane vrednosti dogodkov)
Sliši se kot že slišana fraza, vendar živimo v obdobju, ko bo prav vsak člen kongresne verige moral ponuditi več vrednosti. Razmišljanje v novih okvirih je usmerjeno v udeleženca in njegove potrebe.

Nadzor nad uporabo zasebnih podatkov udeležencev
Kongresni organizatorji zbirajo podatke o udeležencih in na nek način z njimi trgujejo. V prednosti so veliki organizatorji, ki znajo integrirati podatke iz različnih storitev in aplikacij, kar danes večinoma poteka s storitvami v oblakih. Zasebnost, anonimnost in varnost oziroma šifriranje komunikacij so izziv prihodnosti.

Izzivi prihodnosti, na katere anketirani nimajo neposrednega vpliva

Dostopnost destinacij
Navkljub kompleksnosti kongresnih destinacij, ključno usodo še vedno kroji dostopnost, ki je v tesni korelaciji z varnostjo destinacij. Na tem področju ne bo velikih sprememb niti v bližnji niti v bolj oddaljeni prihodnosti.

Globalna negotovost
Ključni problem kongresne industrije so nepričakovani politični in gospodarski dogodki, ki lahko usodno vplivajo na industrijo. Živimo namreč v obdobju stalne globalne negotovosti.

Prilagajanje različnim državam
Model “one size fits all” že dolgo ni več mogoč. Tudi globalne korporacije bodo morale dogodke prilagajati specifičnim lokalnim trgom in biti pri tem maksimalno fleksibilne.

Klimatske spremembe
Klimatske spremembe so dejstvo. V svetovnem merilu lahko pomagamo samo z usmeritvijo v zeleni kongresni turizem. V trajnostne ukrepe smo prisiljeni vsi členi kongresne industrije: agencije, organizatorji srečanj, hotelske verige, turistični in kongresni uradi.

Nišne kongresne destinacije in produkti
Inovacije se dogajajo na obrobju in tam nastajajo nove kongresne niše in produkti. Danes je na svetu nešteto kongresnih destinacij in ponudnikov, prav vsi si želijo uspeti. Destinacije, ki se utapljajo v povprečju, ne bodo preživele.

Zanimivi odgovori, ki odpirajo nova vprašanja, pa so še:

1. Vrednote bodo ključne pri kreiranju vsebin dogodkov. Ljudje se bomo v prihodnje povezovali na tej osnovi.
2. Ključni izziv bo zagotavljanje vrhunskih kadrov. Bolj se bomo morali ukvarjati z izzivi, kako jih zadržati.
3. Poplava različnih dogodkov in problem selekcije med njimi je postala velik problem, še posebej zaradi generičnega kopiranja vsebin.
4. Medgeneracijski prepad se bo še poglabljal, vprašanje je, kakšen bo odgovor kongresne industrije na to vprašanje.

Moorov zakon bo imel izjemen vpliv ne samo na področju marketinga, temveč na vseh področjih zasebnega in poslovnega življenja.

Moorov zakon pravi, da se približno na vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij (procesorjev in namenskih procesorjev)