SLOVENSKA INDUSTRIJA SREČANJ V KRČU KORONAVIRUSA

Ob omejitvi javnega življenja smo med prvimi prekinili z dejavnostjo prav slovenski organizatorji dogodkov. Slovenska industrija srečanj zaposluje več kot 11.000 ljudi, zaposlenih v podjetjih, ki so člani Kongresnega urada Slovenije. Člani so hoteli, kongresne destinacije, agencije za organizacijo dogodkov, catering podjetja in vsi, ki se profesionalno ukvarjamo z organizacijo poslovnih, strokovnih in družabnih dogodkov, lokalnih in mednarodnih konferenc in kongresov. Poleg tega je od organizacije dogodkov odvisnih še več kot 20.000 kreativcev, ki so večinoma samostojni podjetniki ali samozaposleni v kulturi (glasbeniki, moderatorji, oblikovalci, fotografi, prevajalci, tolmači in drugi).

Če izhajamo iz analize, ki smo jo prejšnji teden v uredništvu revije Kongres izvedli med organizatorji dogodkov, je bilo v povprečju v Evropi odpovedanih 7,86 dogodkov in prestavljenih 9,59 dogodkov na posameznega organizatorja.

V Sloveniji sta dve glavni kongresni sezoni, spomladanska in jesenska. Za leto 2020 je izgubljena glavna spomladanska sezona, ki traja od marca do junija. Na osnovi pesimistične projekcije dnevnih prihodkov celotne slovenske kongresne industrije vsak dan izgubljamo minimalno 970.000 EUR prihodkov. Dogodki potekajo večinoma ob delovnih dneh in če izračunamo samo izgubo v mesecu marcu, ta znaša dobrih 21 milijonov evrov. Od marca do junija 2020 bo torej izguba dobrih 85 milijonov evrov, dejansko pa bo ta še nekajkrat večja, če upoštevamo multiplikativne učinke dejavnosti.

ŽAREK UPANJA V ČASU KRIZE

Situacija se spreminja iz dneva v dan, zato je vse skupaj nepredvidljivo. Je pa jasno, da vsaj do konca poletja ne bomo izvajali lokalnih dogodkov, mednarodnih pa verjetno še dlje. Neposredno to najprej čutimo vsi organizatorji dogodkov in naši dobavitelji (hoteli, cateringi, prevozniki, tiskarji). V novejši zgodovini Slovenije se še ni zgodilo, da bi na primer Hotel Union ali Cankarjev dom zaprla svoja vrata. Vsak rešuje situacijo po najboljših močeh na način, da je večina zaposlenih na čakanju ali dela od doma. Prišlo pa je tudi do prvih odpuščanj, to pa se bo še okrepilo v prihodnjih dneh. Daljša kot bo negotovost, več odpuščanj lahko pričakujemo. Ugasnila je namreč celotna event produkcija. Posredno pa so ogroženi tudi vsi zunanji sodelavci, ki so v veliki večini s.p.-ji, s katerimi smo v dnevnih stikih in si skušamo pomagati po najboljših močeh.

Zaradi tega se je v Sloveniji hitro organizirala civilna iniciativa s pobudo za ohranitev slovenske industrije srečanj. Osnovna ideja je omilitev posledic odpovedi in preložitev dogodkov. Zato je prišlo do pobude, da na vlado naslovimo peticijo, ki je doživela izjemno pozitiven odziv. Zavedamo se, da vlada težko ukrepa na vseh področjih, kljub temu pa smo z našo pobudo želeli opozoriti na nekaj specifičnih zahtev naše industrije.

Ključna po našem mnenju je oprostitev plačila obveznih prispevkov in vseh dajatev iz opravljanja dejavnosti za čas popolne prepovedi organizacije dogodkov oziroma prihodnjih 6 mesecev (zaradi načrtovanja dogodkov predlagamo, da vsi zapisani ukrepi trajajo 6 mesecev, do ponovne vzpostavitve jesenske sezone dogodkov).

Ker so se dogodki pripravljali vnaprej in bili nato z odločbo prepovedani, je za nas pomembno tudi, da se zamrznejo davčne obveznosti iz preteklega fiskalnega obdobja, vključno z zamudnimi obrestmi za vsa podjetja, ki delujejo na področju organizacije dogodkov. Po koncu epidemije se podjetjem omogoči plačilo obveznosti na obroke, če je dogodek prestavljen na drug termin in odpis, če je bil organizator prisiljen dogodek odpovedati.

S tem je povezana še ena zahteva in sicer zamrznitev plačevanja vseh stroškov, ki so neposredno povezani s prepovedjo organizacije dogodkov (zavarovanja, refundacije, stroški odpovedi) za čas čas popolne prepovedi organizacije dogodkov. Želimo si, da bi ta del ukrepov razumele predvsem slovenske komercialne zavarovalnice in banke, ki so glede tega zelo konzervativne.

UKREPI

Izjemno pomembna pa se nam zdi tudi ureditev statusa s.p.-jev, kar pa vsaj delno rešuje sprejeti sveženj ukrepov. S tem je povezana tudi neposredna pomoč tistim, ki so nenadoma ostali brez dela. Pri tem predlagamo, če so v preteklem mesecu zaslužili manj, kot je višina neto minimalne plače, naj jim država nameni pomoč v obliki pokritja te razlike.

Sprejem ukrepov bi nam omogočil, da ohranimo največji kapital podjetij, ki ga tvorijo zaposleni. Ob trenutnih ukrepih oziroma prepovedi opravljanja dejavnosti so večini podjetij presahnili prihodki in mnoga niso v stanju pokriti stroškov zaposlenih, kar bo pripeljalo do množičnih odpuščanj.

Klic na pomoč podpisnikov peticije:

“Čez noč sem izgubila vse projekte. Izumljam se na novo.”

“Agencija New Moment, katero vodim, je zaradi situacije izgubila vsaj 3/4 prihodkov med marcem in junijem.”

“Ostali smo brez posla, vse aktivnosti 100% odpovedane, ne vemo kako in kje najti denar za zaposlene…”

“Peticijo podpisujem z željo in upanjem, da bo Vlada RS z ustreznimi ukrepi podprla industrijo, ki neposredno in posredno zaposluje na tisoče ljudi ter že vrsto let odločilno prispeva k prepoznavnosti države v svetu. Peticijo podpisujem, ker mi ni vseeno za našo prihodnost. Peticijo podpisujem, ker verjamem, da s skupnimi močmi in razumevanjem zmoremo premagati krizo, ki nam grozi.”

“Ukvarjam se z organizacijo poslovnih dogodkov, ki pa so v celoti od 3. marca odpovedani ali prestavljeni za nedolocen cas. Do junija bi morala orgnizirat 3 vecje konference, kar prestavlja 7 mesecev plac. Zaposlena sem le jaz, drugih zaposlenih “na sreco” nimam. 8 let ustvarjam promet, placujem davke in prispevke, nisem davcni dolznik. sedaj pa si niti place ne bom mogla nakazovati, ker dogodkov do septembra ne bo. Izpad dohodka bo trajal minimalno pol leta. Kot fizicna oseba (mati samohranika, najemnisko stanovanje) ne bom mogla placevati obveznosti. Sprasujem se, kako naprej?”

“Delujem v turistični dejavnosti in stroki že 34 let in sem lastnik in vodja manjšega butičnega hotela in ker je turizem bil prva in najbolj prizadeta dejavnost, v kateri bodo zaposleni in podjetniki od vseh gospodasrskih dejavnosti tudi nosili največje posledice krize COVID-19. Z neustreznim ukrepanjem bo ogroženih najmanj 5.600 delovnih mest in izgubljenih najmanj 700 milijonov EUR , najverjetneje pa še veliko, veliko več v kolikor se bo kriza podaljšala v drugo polovico leta. Brez učinkovite pomoči in ukrepov brez presedana v zgodovini, bo dejavnost uničena za zelo dolg čas, kar bo imelo za posledico tudi drastično spremembo socialne, kulturne in gospodarske podobe Slovenije”.

“Podpisujem, ker je stanje resno in brez državne pomoči se verjetno večini podjetij in samozaposlenim v industriji srečanj ne bo izšlo. Dejstvo je, da se bo resen cash flow v industriji srečanj začel dogajati šele čez dobro leto. Srečanja in dogodki se planirajo dolgo vnaprej, od 6 mesecev do nekaj let. Naslednjega pol leta podjetja in združenja ne bodo niti pomislila na kakršnekoli dogodke. Ko pa bodo začeli razmišljati o le-teh, pa bo do prvih potrditev in resnih finančnih prilivov preteklo ponovno nekaj mesecev. Brez pomoči države, z vsemi prispevki na plače in drugimi nujnimi finančnimi obveznostmi bomo lastniki postali “žrtve” lastnih zaposlenih, kajti brez cash flowa ne bomo sposobni izplačevati plač. Posledica je lahko stečaj. V primeru stečaja so delavci na plečih države. V primeru državne pomoči podjetjem prav tako, vendar verjetno v manjšem znesku. Gotovo je bolje, da se pomaga podjetjem, da uspejo zadržati podjetje živo in zadžati zaposlene, kot pa plačevati nadomestila za nezaposlene. Upamo, da nas bodo pristojni slišali in da bodo pripravili ustrezne ukrepe.”