RECHARGE
POČITNIŠKI ODJEB 2014
Za pravi recharge na počitnicah je po mojih dolgoletnih počitniških izkušnjah potrebnih vsaj 5 dni. Ko smo letos v kamp prikolico napokali polovico svojega doma in celotno kempersko opremo, smo med drugim pozabili ventilček za družinski kajak. Brez tega dela je sicer simpatičen in fantom pomemben rekvizit obležal neuporaben. Peti kosmati član družine zahteva posebej skrbno načrtovanje podobno starim časom, ko smo na morje odhajali z dojenčki. Ko prispeš, stresu ni konca in nikar ne verjemite vsem obljubam o enostavnosti postavljana šotorskih prikolic. Na ravnem in travnatem terenu ni težav, na dalmatinskem kršu pa delujejo edino klini iz karbona. Ko se tehnični del končno pozitivno izteče, sledi markiranje terena, v katerem pridno sledim svojemu kosmatemu spremljevalcu, Plažni bar, jutranja kavica s “tavarico”, lokalni šoping z belim dalmatinskim kruhom, poštni urad iz nekih drugih časov namesto bankomata, svetilničar, ki s paradižnikom z lastnega vrta oskrbuje cel kamp.
Na moje veliko veselje je letos odpadla običajna vojna za najboljše položaje na plaži, v čemer skupaj z pregrajevanjem odmerjenih parcel prednjačimo Slovenci. Pri vsem izobilju prostora in čudovitih plaž na vzhodu in zahodu rta je ta del jutranjega stresa letos odpadel. Vse skupaj je del rituala prinašanja svojih dnevnih navad, urejenosti, reda v novo okolje. Diagnoza: dopustniški stres. Za začetek pomaga jutranje šilce travarice, ki ob pozitivni kombinaciji zdravilnih travic deluje kot tavarica. Najboljša je v družbi ekipe domorodcev na rivi bližnje vasice za spoznavanje lokalne narave in družbe.
Po približno petih dneh se začnejo kazati prvi znaki pozitivnega recharganja in odjeba. Ob prihodu vedno novih nesrečnikov z istimi problemi obsediš mirno in jim stoično pokažeš svoje sočutje in občasno celo nazdraviš. Saj bo stari, potrpi še pet dni in začel bo delovati pozitivni recharge. Najbolj izrazit znak, da si res na dopustu, pa je vsesplošni odjeb v klasični maniri TBF splitskih modelov. K temu najbolj prispeva civlizacijski odklop v smislu nenehne povezanosti in domačih novic. Ne vem, kdo si je izmislil, da slovenske časopise dostavljajo na hrvaško obalo. Otoke, ki jih izbiram, dosežejo le Zadarske novice, ki so pravi balzam za dušo, utrujeno od slovenskih dnevnih novic.
Naslednje faze čistega odjeba so začetek ukvarjanja z banalnim vsakodnevnim kamp vsakdanjikom. Razmišljanje, kaj počne v svojem življenju nemški kolega z dvema hčerkama, ki spominja na Joachima Löwa. Hamletovska dilema ali se gremo kopat na odprto morje ali v peščeni zaliv. Opazovanje italijanskega avtodomarja, kako mu bo uspel rikverc manever v označen boks, v katerem sodelujemo vsi moški observerji. Vaskodnevni motoristični izhod cool tetoviranega tipa iz Zagreba na svojem Harleyu. Lomljenje tehnično ne najboj spretnega tipa ob postavljanju kao simpl šotora. Nakladanje podvodnega ribiča, od katerega je sosednja punca očitno zbolela, saj že cel teden zavita v deko čemi pred šotorom. Dokončno jo je dotolkel s kvazi družabno igro, za katero potrebuješ Monopoli doktorat. Pa malo bolj resne stvari, kot je, kaj bomo danes kuhali, kako bom oskrbel svoja dva pubertetnika z zadostnimi količinami jogurtov in drugih mlečnih izdelkov. Pa čisto resno ukvarjanje s šank urnikom, kjer se ti zdi, da ti simpatična kelnarca pošilja pozitivne signale, v bistvu pa flirta s pubertetnškim sinom, s katerim sta na fejsu že cel teden in sta celo dogovorila povratek v plavo laguno prihodnjega julija.
In na koncu opazovanje sosednjih Nizozemcev, ki so v kamp v svoji prikolici navlekli pol Rotterdama in že ves dan pakirajo, ker je prišel dan odhoda. Sosednja nemška medicinska sestra je sprožila čudenje bolj južnih kampistov, saj je ob prihodu pedantno razkužila celotno parcelo. Za povrhu jo je še prešpricala z nekakšnim strupom. Prava Angela na dopustu. Vedno vse pod kontrolo.
V kempu ste najbližje razumevanju EU. S pozornim opazovanjem se vam blišč in beda nove skupnosti pokaže v polnem sijaju. Razlika med severom in jugom se morda kaže v standardu avtodomov, ne pa v načinu razumevanje dopustniškega odjeba in svobode. Zdi se, da ga Italijani in Franzozi in ostali mediteranski narodi dosežejo najhitreje, recimo v kakšnih dveh dneh. Pa še mamice iz moje generacije jim relativno najboljše izgledajo. Še vedno ne gre brez izrinjanja Slovakov na obrobje z največjim soncem, kjer pa se čisto fino znajdejo in morda še najhitreje pridejo od vseh pridejo do odjeba. Pa še vonj golaža, skuhanega v obskurnih razmerah mi ne gre iz glave. Neprecenljivo.
Ja, kampiranje je privlačna zmes, ki briše mejo med realnostjo in melanholično prostostjo, z okusom po otroštvu. Boljšega recharganja zaenkrat ne poznam.
Odjeb je lansiran, lagano plasiran, jer več san dovoljno izmasiran…. (TBF).
