PEŠAJOČA PANOGA Z VELIKIM RAZVOJNIM POTENCIALOM

Prebiram aktualno tematsko prilogo o kongresnem turizmu v petkovih Financah. Isti sogovorniki, drugo pakiranje in ista jamrarija. Dobro je, da so nas novinarji končno umestili med izvoznike.

V povzetku je prihodek iz turizma ocenjen na 4,68 milijarde, delež poslovnega turizma pa 14,8 % ali 501 milijon evrov glede na raziskavo World Travel Tourism Council-a (WTTC). Neskončno naštevanje konkurenčnih prednosti vse od zemljepisne lege, raznolikosti, kakovosti ponudbe pa vse do ugodnega razmerja med ceno in kakvostjo so stalnica takšnih prispevkov. Običajno so podatki začinjeni s porabo kongresnih gostov, ki naj bi bila trikrat višja od klasičnih turistov. Sledi klasična slovenska kongresna depresija začenši s krčenjem porabe kongresnih organizatorjev, vedno težjim pridobivanjem udeležencev, krajšim bivanjem, neprepoznavnostjo.

Deja vu!

Velik problem slovenskega kongresnega turizma je neobstoj resnega raziskovalnega novinarstva. Prispevek se bere kot advertorial z nekaj splošnimi izzivi industrije od podhranjenosti Kongresnega urada do premajhnega obsega trženjskih aktivnosti in destinacijskega management in trženja.

Če držijo podatki o deležu kongresnega turizma iz raziskave, potem bi morali glede na skupne prihodke ustvarjene v kongresnem turizmu za marketing zagotoviti vsaj slabega pol procenta (še bolje pa običajna 2%), kar pomeni 2.500.000 EUR letno. Glede na multiplikativne učinke dejavnosti bi takšno ekonomsko računico podprl vsak razumen politik in ekonomist. Dejansko v tem trenutku vlagamo v kongresni turizem in njegovo promocijo približno 300.000 EUR letno, poleg tega pa izvajamo še projekt Conventa, ki ga 92% odstotkov financira regijsko kongresno gospodarstvo.

V prispevku manjka resen odgovor tistih politikov, ki so odgovorni za kongresni turizem in že desetletje s svojimi neodločitvami in brez prave strategije zavirajo polet dejavnosti, za katere imamo resnično vse od boga dane pogoje. Podatki o mikro zviševanju vlaganj v dejavnost na letni ravni so metanje peska v oči. Seštevanje vložkov skozi financiranje udeležbe na dveh takorekoč obveznih kongresnih borzah, za katere porabimo večino vloženega denarja, pa neresna politična demagogija.

Recimo bobu bob! Nosilci promocije so privatna podjetja, združena okoli Kongresnega urada Slovenije, ki nosijo breme promocije v tujini. Še več, privatno podjetje s partnerji prenaša tudi breme in finančno odgovornost za najuspešnejši promocijski projekt kongresne industrije Slovenije Convento. Projekt nam zavidajo povsod po Evropi, za njeno izvedbo pa takorekoč porabljamo zadnje atome moči. Interes kapitala, to je privatnih podjetij za kongresni preboj je torej jasno podprt s konkretnimi finančnimi vlaganji. Politiki se radi kitijo s tujim perjem, pametni pa se zavedajo, da morajo interese svojih najboljših podjetnikov aktivno podpreti. Pri nas pa je kongresni turizem v blokadi že vsaj zadnjih pet let.

Nalijmo si čistega vina in začnimo pisati in odkrito govoriti o situaciji. Za umestitev na kongresno-turistični zemljevid je potrebno narediti veliko več kot le odpreti kongresni center, kot v prispevku pravi Miha Kovačič. Brez jasne strategije in finančne podpore javnega sektorja ne gre. Zanimiva cvetka v prispevku je izjava, da v kongresni industriji vlada moda. Ja, ampak klasična eleganca, saj so na vrhovih vseh kongresnih lestvic že desetletja iste destinacije, ki prvinsko in strateško razumejo multiplikativne učinke kongresne industrije. Za tiste, ki ne veste: proračun Vienna Convention Bureua-ja za leto 2014 znaša 2,6 miljona evrov. 20 % sredstev zagotavlja mesto Dunaj, 20 % gospodarska zbornica Dunaja, 45 % Vienna Tourist Board, 15 % pa zagotavljajo sponzorji in oglaševalci. Kar 66 % vseh sredstev bodo letos namenili marketingu (1,7 miljona evrov). Dodatno vsako leto namenjajo 230.000 EUR za raziskavo o učinkih in rezultatih kongresne industrije, ki jo kontinuirano izvajajo od leta 1991. Svoje naredi tudi vrhunska ekipa 11 profesionalcev z legendardnim Christianom Mutschlechnerjem na čelu. V vrhunski kongresni industriji ni mode, zgolj sistematično, trdo in načrtno delo. 1.521.170 ustvarjenih kongresnih nočitev na Dunaju v letu 2012 ni naključnih (v Sloveniji smo istega leta v turizmu skupaj ustvarili 9,3 milijona nočitev). Po podatkih analize je leta 2012 kongresna industrija prispevala 786,05 miljonov evrov prihodkov in ustvarila 14.606 delovnih mest, v državno blagajno pa prispevala prav toliko, kolikor slovenski vladi manjka po padcu nepremičninskega davka 222,9 milijona evrov. Nejeverni Tomaži si rezultate laho preberete v aktualni prezentaciji za leto 2014:

Če drži, da slovenska kongresna industrija ustvarja 501 milijon evrov prihodkov, bi moral biti po modelu Dunaja vložek v marketing vsaj 1.65 miljona evrov, da bi se lahko šli zares vrhunski kongresni turizem.
Najbolj pa se strinjam z ugotovitvijo v prispevku, da možnosti kongresnega turizma v Sloveniji niso dovolj izkoriščene in da je dejavnost v zadnjih letih nazadovala. Slovenska kongresna industrija je v krizi že vsaj štiri leta. Zato so poleg gospodarske krize odgovorne konkretne osebe, ki jih bomo v prihodnjih dneh povprašali, kaj bodo storili glede nadaljnjega razvoja slovenske kongresne industrije in za oči kritične strokovne javnosti odpirali tudi druga manj prijetna novinarska vprašanja: Zakaj se nazadovanje ne ustavi, kaj bi morala storiti država in kaj kongresna industrija? S katerimi konkretnimi projekti se ukvarjamo v slovenski kongresni industriji za izboljšanje prepoznavnosti? Kako bomo strateško napolnili dva vrhunska kongresna centra v Ljubljani s srednje velikimi kongresi z do 1000 udeleženci? Kako se da izboljšati konkurenčnost podjetij v kongresni industriji? Kako usvtvariti ugodno poslovno okolje za razvoj kongresnega turizma? Zakaj ne znamo izkoristiti kongresne konjukture, ki vlada na ključnih trgih Evrope?

Tudi za razvoj kongresne industrije imamo najboljše pogoje in predstavlja na papirju najbolj perspektiven del turizma. Realna situacija je žal drugačna in zato potrebujemo korenite spremembe, če želi obstati in postati konkurenčna. Predvsem pa se mora prestrukturirati iz logistične industrije v panogo, ki temelji na znanju. Prvi pogoj je dogovor celotne industrije po vzoru Dunaja, ki ga je za skupne kandidature podpisalo 75 hotelov in 16 PCO-jev. Za kongrese z več kot 1000 nočitvami veljajo enotni pogoji provizij, depozitov, odpovednih pogojev in dodatnih ugodnosti. Za rast pa je potrebno tudi investirati. Industrija je že večkrat omenjala preprosto rešitev v delnem dvigu turistične takse in namenski porabi dodatnih sredstev izključno za promocijo in dvig turističnega prometa. Občine so se takšnemu predlogu enoglasno uprle in predlog ni prišel v Zakon o spodbujanju turizma, ki ureja to področje.

Letos nas sicer čaka uspešno kongresno leto, vsaj po številu mednarodnih kongresov v Ljubljani. Upam, da nas to ne bo uspavalo in bo to še eno od izgubljenih let za trajnejše rešitev težav in izzivov kongresne industrije. Žetev letošnje sezone se bo poznala šele čez nekaj let.