NOSTALGIČNA
Sredi devetdesetih smo v Cankarjevem domu vlagali kandidature za kongrese na nostalgičen pogon. Strokovnjaki so v želji po promociji svoje nove države z veseljem vlagali kandidature, in le redko je bil prvi motiv finančni. Šlo je za mnogo več. Na prvem mestu za promocijo nove države skozi vplivne znanstvene in strokovne lobije po svetu. Priznanje slovenskih združenj v mednarodnih strokovnih združenjih je bilo podobno kot diplomatska priznanja predmet mednarodnega prestiža in uveljavljanja. Izboriti si je bilo potrebno tudi zmago na mednarodnem kongresnem trgu. Vse to je prispevalo k oblikovanju podobe mlade in dinamične države in zgodbe o uspehu, ki je kasneje pomagala pri pridobivanju številnih kongresov.
Ko danes poslušam poročila o protestih proti nasilju finančnega kapitalizama po celem svetu se mi nehote v mislih ponuja paralela s kongresno industrijo, ki je jasno in močno odvisna od okolja. Ko z ladje že bežijo podgane, je zagotovo prepozno, zato je prav, da se tudi kongresniki začnemo pri odločanju obnašati racionalno in odgovorno do družbe. Ko kongrese poganja samo brezglava sla po dobičku, požrešnost in mešetarjenje z interesi, se jim bolj slabo piše. Praktičen primer s področja športa je kalvarija mariborske unizerzijade, za katero trenutno sploh ne vemo ali bo izpeljana.
Če že v fazi vlaganja kandidature za kongres manjka primarni znastveni in strokovni motiv in je v ospredju samo zaslužek peščice strokovnjakov, je bolje, da se takšnih kandidatur kot država, regija ali mesto ne lotevamo. Zato je naloga profesionalnih kongresnih organizatorjev, da znamo kadarkoli racionalno obrazložiti razloge za pridobitev in obstoj kongresov. Zato pa je potrebno razumeti duh časa še posebej v času, ko smo sredi temeljitih in radikalnih družbenih sprememb. Kongresniki moramo imeti visoko razvito čustveno inteligenco. Morda malce naivno verjamem, da je to ena od formul uspeha.
Strukturne spremembe kapitalizma in kongresne industrije so očitno nujne, saj kongresov ne sme in ne more poganjati izključno kapital. Nenazadnje se lahko prav zaradi ignorance kapitala kolesje kongresne industrije povsem zaustavi. Si predstavljate, da prostesti, ki danes potekajo po 1300 mestih po svetu in 82 državah, trajajo celo leto. To bi pomenilo popolno ohromitev kongresne industrije. Čaka nas težko kongresno leto!
