KONEC ADRIE
Na koncu mora prevladati racio, pogled od strani in očitno dejstvo, da si takšne letalske družbe nismo mogli privoščiti ali je znali upravljati. Le čevlje sodi naj kopitar. Zato lahko le skrajno racionalno analiziram, kakšne bodo posledice Adrijinega kolapsa za slovensko kongresno industrijo.
V tem trenutku prav nobenemu organizatorju dogodkov ne zavidam. To je vojno stanje, ki ga je treba preživeti brez prevelikih žrtev in negativnih posledic. Presenečenje ob kolapsu je šok, ki – upajmo – ne bo pustil prevelikih posledic. Ker smo organizatorji dogodkov vajeni načrtovati, je vse precej lažje, kadar lahko situacijo predvidiš. Ko se zgodi požar, pa ti preostane zgolj gasilska akcija. Upam, da vsi kolegi, ki se s tem soočamo, zdržimo in širimo pozitivno razmišljanje. Predvsem zaradi prihodnosti in težko prigaranega ugleda na kongresnem trgu.

Trenutno je situacija sledeča in pri tem se lahko opremo na neuradne podatke raziskave o kongresnih gostih, ki jo je lani izvedel Turizem Ljubljana. Nekaj manj kot 77 odstotkov vseh kongresnih gostov je v Ljubljano priletelo z letalskimi družbami, od tega skoraj 19 odstotkov z nizkocenovniki. Od tega jih je 73 odstotkov uporabilo brniško letališče.
Razveseljivo je, da vedno večji delež kongresnih gostov uporablja alternativne oblike prevoza. Le zastarele železnice iz leta v leto stagnirajo. Vemo, zakaj.
Po strukturi potnikov jih je z Adrio v Ljubljano pripotovala slaba polovica ali 41,89 odstotka, z leti, ki so jih opravili za code share prevoznike, pa 53,96 odstotka. Delež se logično ujema s podatki Fraporta, ki ocenjuje, da je promet Adrie približno v takšnem obsegu. Bolj razveseljiv je podatek, da je več kot dobra polovica potnikov priletela iz ključnih vozlišč, ki jih je do zdaj pokrivala Adria. Sredi sodnega dne je to dobra novica, saj predvidevam, da bodo te lete hitro nadomestili drugi prevozniki. Gre namreč za najbolj donosne letalske povezave do Ljubljane. Najbolj logično bi bilo, da pridejo iz velike družine Lufthanse. Tako se bo situacija vsaj do neke mere hitro stabilizirala. Verjamem, da ima kakšnega kvizka v rokah tudi Fraport, ki ves čas govori o planu B. Čakamo na vroče novice.


Skrajni čas je, da začnemo organizatorji dogodkov razširjati alternativne načine prevoza. Železnica je kljub zastarelosti najbolj zelen način. Je kdo razmislil o nižji ceni kotizacije za vsakega udeleženca, ki pride z vlakom. Flixbus vozi brez prestanka. Podobne rešitve ponuja Nomago. Car sharing je dobra izbira. Možnosti, da trenutno krizo obrnemo sebi v prid, je veliko.
Kot soorganizator Convente sicer še nisem bil vprašan za mnenje o situaciji, čeprav gre za najpomembnejši dogodek regijske kongresne industrije. Na tem mestu pa vam zagotavljam, da Conventa bo in bo hkrati tudi najboljša v 12-letni zgodovini. Bojim se sicer, da se bodo stroški prevoza vabljenih gostov povečali. Izračune smo začeli pripravljati takoj, ko je postala usoda Adrie negotova. Vsekakor pa imamo pripravljen plan B, ki ga bomo morali zdaj aktivirati. Plan B vključuje operativno prilagoditev logistike novim razmeram in predvsem intenzivno komuniciranje z udeleženci Convente. To bo zahtevalo dodatne kadre in veliko naporov, ki so prejšnja leta odpadli.
Najbolj vesel bom, če se bodo razmere čim prej uredile, in verjamem, da se bodo vsaj na najbolj donosnih linijah karte hitro premešale. Osebno pa menim, da bi bilo strokovni kapital Adrie dobro ohraniti. Z novo Adrio, očiščeno preteklosti, bi se tudi kongresni turizem še hitreje in uspešneje razvijal.
Upanje umre zadnje!

Opomba: Kolumna je bila napisana tik pred dokončnim propadom nacionalnega letalskega prevoznika. Razplet pa je znan.