FESTIVALIZACIJA DOGODKOV

Situacijo opisujejo moje aktualne izkušnje prejšnjega tedna, ki povzemajo obsednost in stanje na tem področju.

Najprej sem na Conventa trend baru spoznal, da so kolegi iz regije iskreno željni sprememb in si želijo drugačnih dogodkov. Navdušenje nad metodologijo Power to the meetings, je bilo enoglasno v Beogradu in Sofiji. Najbolj zato, ker so enkrat za spremembo sami v ospredju in so program soustvarjali, ter zaradi jasne argumentacije prednosti novega načina organizacije dogodkov. Presenečeni pa so bili, da je v dober dogodek potrebno vložiti ogromno dela in da ne prenesejo površnosti. Uspešni so dogodki z ogromno empatije in srčnosti s strani organizatorjev.

Ko sem kot član novinarske žirije Best Event Award ocenjeval naboljše evropske evente, so me med 50 deli najbolj navdušili prav premišljeni interaktivni formati dogodkov. Če so še pred leti prevladovali dogodki s tehnično izjemno zahtevno in spektakularno produkcijo, je danes povsem drugače. Več kot polovica prijavljenih del gradi na aktivni pariticipaciji udeležencev. Nad tem sem resnično navdušen. Tehnika, video, scena je podpora aktivaciji branda ali drugih strateških ciljev na personaliziran način. Na vseh področjih prihaja v ospredje vsebina.

Tretja zgodba pa je povezana z dejstvom, da sem v enem tednu prejel vsaj 10 mailov s povabilom na experience, engagment. ….To zveni super in morda zgodbi celo verjamete, vse do trenutka, ko se dogodka udeležite in ugotovite, da gre samo za drugo embalažo, dogodek pa povsem in nepreklicno zanič.

Festivalizacija je na prvi pogled navdušujoča, bolj pa je zaskrbljujoče, da le redki zares razumejo in znajo v ospredje postaviti udeleženca. Redki se tudi zavedajo, da gre za izjemno kompleksno produkcijo. Pri tem nedvomno izstopa večina agencij, ki so dovolj dobre, da so svoja dela prijavila na Best Event Award. Upam se trditi, da gre za elito evropske event scene.

V obdobju, ko vsi vedo vse o vsem, ključ do spremembe še vedno ostaja v novih znanjih ter usposabljanju in povezovanju med marketinško in event industrijo ter inovativnimi IT-jevci in mojstri za luč, ton, video in sceno. Modrosti si namreč ni mogoče priboriti na twitterju niti facebooku. V tem smislu je pomen festivala Best Event Award primerljiv z začetki festivalske scene na področju oglaševanja.

Formula za uspeh teh dogodkov je običajno v kombinaciji naslednjih elementov:

1. Izbira nenavadnega prizorišča

Pogosto je to kar pop-up venue, indiustrijski objekt ali pa odbito zunanje prizorišče s posebno energijo. Pogosto tudi prostor, ki se ujema z osebnostjo blagovne znamke, ki jo dogodek promovira.

2. Ureditev prostora v različne cone

Omogočajo gladke prehode udeležencev med različnimi doživetji.

3. Co-creation

Vključevanje udeležencev v vse faze projekta vključno s soustvarjanjem scene in vsebine dogodka. Pri tem imajo odličilno vlogo moderatorji s širokom naborom znanj.

4. Izjemno učinkovito komuniciranje z udeleženci

Pred, med in po dogodku z uporabo družabnih omrežij, appov in klasičnih komunikacijskih orodij.

5. Fanovstvo, ali fanovska baza

Je ključna za uspeh projekta. Dobri projekti med fani ustvarjajo občutek pripadnosti in tovarištva. Tako se gradi tudi izjemno učinkovita socialna mreža, ki poganja cel projekt.

6. Interdiscipliniranost

S strokovnimi področji, ki navidez ne sodijo v temo dogodka ustvarja nova spoznanja in formate.

7. Izjemna koncentracija s čustvi nabitih izkušenj

Ki jih poganja glasba, umetnost, gledališče, cirkus, stand-up, rock’n’roll, gaming.

8. Eksperimentiranje z novimi formati

Eksperimentiranje z oblikami prezentacij kot so Pecha Kucha, Tedx, Elevator Pitch, Open Space, Live Polls, Ingnite, JigSaw, Uncoference, Interactive theater, The Lost Lectures, Lunch Clubbing, Knowledge Caffe,Hackathon, Thinkathon, Editathon, Mashups, …..

9. Lifestyle

Praviloma na sproščen način združuje istomisleče posameznike in ga demonstrira brand dogodka in slog komunuciranja. To se dogaja na nivoju personaliziranih vsebin.

10. Wow zones ali Play & Experimental Zones

So sestavni del vsakega projekta, ki si želi viralnega učinka. Zanimiv je bil komentar enega od udeležencev, ki je predstavil svojo filozofijo, da morajo udeleženci na dobrem dogodku vsaj 10 krat na dan izreči besedo wow.

Najbolj pomembno pa je, da se mlajše generacije za katere pogosto pravimo, da so odtujene, skrajno digitalizirane in atomizirane na takšne dogodke pozitivno odzivajo. Najbrž zato ker jim poleg druženja omogočajo sodelovanje v družbenih spremembah in osebno realizacijo, ki je družabna omrežja ne omogočajo, kljub lažnemu občutku povezanosti in družabnosti. Pa tudi zaradi preprostega dejstva, da smo ljudje družabna bitja in se preprosto želimo družiti.

So whats next? Zdi se, da je kreativni industriji bolj ali manj jasno kam se svet dejansko vrti. Kljub temu je vedno najtežje priti do najbolj preprostih rešitev, ki delujejo. Največji izzivo pa čaka vse ponudnike infrastrukture, ki še vedno vneto prodajajo puste in dolgočasne kongresne dvorane. Partnerji, ki iskreno razumejo pomen in spremembe so še vedno zelo redki.

Sami zato vidimo naš lastni projekt Conventa Crossover kot orodje za spreminjanje celotne industrije. Ko se med udeleženci s pomočjo glasbe poleže strah pred popolnoma drugače urejenim prostorom, ko izpuhti začetno nezaupanje, ko nepopolno postane popolno in ko se v zgodbo ujame tudi največji cinik, potem veš da si na pravi poti. Pogoj pa je odprtost do novih idej, ljudi, energij.