DOLINE FESTIVALOV
Zakaj so dogodki srce sodobnega trženja turističnih destinacij
Ko so se leta 2004 pojavili prvi metalci na sotočju Tolminke, se najbrž niti najbolj optimističnim strategom ni sanjalo, da bo dolina desetletja kasneje postala Dolina Festivalov.
Ko je skupina adrenalinskih norcev prišla na idejo, da bi se na Vršič odpeljali s starodobnimi Pony kolesi, si najbrž niti v sanjah niso predstavljali, da bo to postal eden izmed pomembnejših turističnih dogodkov Zgornjesavske doline.
Ko je Leo Ličof na Bledu začel s festivalom etno glasbe, mu najbrž nihče ni verjel, da bo Festival Okarina nekega dne praznoval 25-letnico.
Ko je golobradi komik Tin Vodopivec s prijateljem Andrejem Težakom – Teškyem prišel na idejo festivala Panč, si nihče ni mislil, da bo to postal osrednji regijski festival stand-upa, ki letos praznuje 11. obletnico.
Pa bi bil čas, da se stvari postavijo na svoje mesto. Tudi po čisto strokovni plati. Cenejšo, bolj učinkovito in natančno merljivo promocijo svojih turističnih destinacij boste težko našli. V nadaljevanju je nekaj razlogov, zakaj so dogodki srce sodobnega trženja turističnih destinacij.
1. Neposredno doživetje destinacije
2. Brezplačen buzz na družabnih omrežjih
3. Postavljanje na zemljevid sveta

4. Neposredno trženje organizatorjev
5. Natančno merjenje učinkovitosti komuniciranja
6. Direktni ekonomski učinki dogodkov
7. Vpliv na samopodobo

8. Medijska izpostavljenost
9. Desezonalizacije
10. Petzvezdična izkušnja

Kaj je torej glavni problem? Če površno analiziramo najbolj uspešne dogodke, jih večinoma vodijo lokalni organizatorji, ki so z dušo in telesom pripadni svojim destinacijam. Takšni dogodki so trdoživi in so se na tržišču ohranili najdlje. Poleg tega so sedeži podjetij večinoma lokalni in tako vsa dodana vrednost z novimi zaposlitvami vred ostaja doma.
Žal je ena od negativnih lastnosti manjših narodov tudi kronično pomanjkanje samozavesti. Zato se vse, kar prihaja iz tujine, ‘bolj sveti’, namesto da bi se najprej in vnaprej spraševali, kakšna bo zapuščina takšnega lokalnega dogodka. O tem bi morali še posebej razmišljati vsi, ki upravljajo z javnim denarjem, predvsem pa razne destinacijske turistične organizacije.
Velik del organizatorjev, ki dogodke ponujajo po celem svetu, prihaja iz Velike Britanije, ki je nedvomno največja izvoznica B2B in B2C dogodkov. Britanski organizatorji dogodkov ne delajo iz filantropskih razlogov, temveč izključno zaradi dobička. Izpiljen poslovni model je zastavljen na principu sofinanciranja dogodka s strani lokalnih turističnih deležnikov, kar jim praviloma pokrije vse fiksne stroške, razlika pa gre v žep. Evropski davkoplačevalski denar tako na podlagi optimiranja poslovanja pristane v kakšni davčni oazi.
Zanimivo je, da po gospodarski krizi ponovno kot gobe po dežju rastejo bolj ali manj posrečene turistične strategije. Polne so besed o petzvezdičnih, butičnih in luksuznih proizvodih. Dogodki se pojavljajo le sem ter tja, nikoli pa niso v ospredju strateškega trženja destinacij.
Po primere dobrih praks nam ni potrebno daleč. Sosednji Zagreb to zelo dobro razume in glavni motor promocije so prav dogodki, ki so v veliki meri zapolnili kapacitete v nizki turistični sezoni (Festival luči, Dvorišta, Advent, Zagrebački vremeplov).
O vsem tem se bomo prihodnji teden pogovarjali na konferenci Conventa Crossover. Pripravljamo ga iz ljubezni do dogodkov ter zgodb, ki jih bodo z nami delili naši gostje iz vse Evrope. Sestavni del dogodka je tudi podelitev nagrade Conventa Best Event Award, za katero se letos poteguje rekordnih 25 projektov.

Glavni namen projekta je, da dogodek postane platforma za druženje in izmenjavo izkušenj med regijskimi organizatorji dogodkov iz podjetij in agencij, kongresnimi destinacijami ter ponudniki. Pričakujemo preko 150 udeležencev, za katere pripravljamo številna presenečenja v okviru izjemnega ambienta Lutkovnega gledališča Ljubljana.
Upam, da se nam pridruži tudi čimveč turističnih destinacij, ki bodo na dogodku našle jasne odgovore kako naprej.