GORAZD ČAD
LJUBLJANA, SLOVENIA

Je dolgoletni zasvojenec s kongresnim turizmom. Kot ustanovitelj in lastnik marketinške in kongresne agencije Toleranca Marketing ima večletne izkušnje pri načrtovanju, pripravi in izvedbi velikih mednarodnih kongresnih projektov v sodelovanju z uglednimi tujimi in slovenskimi znanstveniki, zdravniki in inštitucijami. Je izkušen svetovalec za uspešen marketing kongresnih centrov in poslovnih dogodkov ter ustanovitelj in urednik vodilne revije na področju kongresne industrije v regiji imenovane Kongres Magazine.

SREČA-nja

DOLINE FESTIVALOV

By on August 23, 2018

Zakaj so dogodki srce sodobnega trženja turističnih destinacij

Ko so se leta 2004 pojavili prvi metalci na sotočju Tolminke, se najbrž niti najbolj optimističnim strategom ni sanjalo, da bo dolina desetletja kasneje postala Dolina Festivalov.

Ko je skupina adrenalinskih norcev prišla na idejo, da bi se na Vršič odpeljali s starodobnimi Pony kolesi, si najbrž niti v sanjah niso predstavljali, da bo to postal eden izmed pomembnejših turističnih dogodkov Zgornjesavske doline.

Ko je Leo Ličof na Bledu začel s festivalom etno glasbe, mu najbrž nihče ni verjel, da bo Festival Okarina nekega dne praznoval 25-letnico.

Ko je golobradi komik Tin Vodopivec s prijateljem Andrejem Težakom – Teškyem prišel na idejo festivala Panč, si nihče ni mislil, da bo to postal osrednji regijski festival stand-upa, ki letos praznuje 11. obletnico.

Vse zgodbe povezuje neverjetna energija posameznikov, ki so iz čistega entuziazma in ljubezni do svojega dela razvili neverjetne zgodbe, ki danes tvorijo pomemben del turistične ponudbe. Druži pa jih tudi boj z mlini na veter, osebno odrekanje in prevzemanje nenormalnih tveganj, ki so marsikomu popolnoma nerazumljivi. Ker je motiv lokalnih organizatorjev pogosto nadzemeljski, je za vse, ki v določenem okolju delujejo samozadostno, to lahko precej moteče.

Pa bi bil čas, da se stvari postavijo na svoje mesto. Tudi po čisto strokovni plati. Cenejšo, bolj učinkovito in natančno merljivo promocijo svojih turističnih destinacij boste težko našli. V nadaljevanju je nekaj razlogov, zakaj so dogodki srce sodobnega trženja turističnih destinacij.

1. Neposredno doživetje destinacije

Najbolj osnoven in skrajno logičen rezultat dogodka je neposredna izkušnja destinacije, ki je ne more nadomesiti nobena virtualna mašinerija. Če je izkušnja pozitivna, je zagotovljen najboljši marketing od ust do ust. Sliši se enostavno, dejansko pa je to precej težje izpeljati v praksi.

2. Brezplačen buzz na družabnih omrežjih

Če je izpolnjen pogoj, da so udeleženci zadovoljni, potem bodo danes zagotovo delili svojo pozitivno izkušnjo vsepovsod in še posebej po družabnih omrežjih. Takšne promocije si lokalne in nacionalne turistične organizacije preprosto ne bi mogle privoščiti.

3. Postavljanje na zemljevid sveta

Postati svetovno prepoznaven seveda ne uspe vsem, zanimiv pa je primer Tolmina, ki so ga na mednarodni zemljevid nedvomno umestili organizatorji dogodkov. Zadnji pozitiven primer je tudi Dirka po Sloveniji, ki Slovenijo umešča na globalni športni zemljevid.

Photo Credits: Shutterstock

4. Neposredno trženje organizatorjev

Organizatorji si običajno prizadevajo osebno nagovoriti čim širši krog udeležencev. Pri tem uporabljajo kombinacijo trženjskih orodij vse od klasičnega oglaševanja do sofisticiranega vsebinskega in digitalnega marketinga. Pametne turistične destinacije znajo to dobro unovčiti, saj lahko skozi skupno marketinško strategijo dosežejo izbrano ciljno publiko.

5. Natančno merjenje učinkovitosti komuniciranja

Danes je možno zelo precizno merjenje komuniciranja na čisto vseh kontaktnih točkah organizatorjev dogodkov z udeleženci. To nam ponuja neprecenljive povratne informacije o kvaliteti in učinkovitosti vseh komunikacijskih aktivnosti, ki jih gradite okoli vašega dogodka, destinacije ali prizorišča

6. Direktni ekonomski učinki dogodkov

Če je dogodek v destinaciji, ki ima dobro razvito turistično infrastrukturo, so direktni učinki neposredno merljivi v številu hotelskih nočitev in posredni potrošnji. Ključno vlogo pri tem igra koncept dogodka, ki lahko s programsko zasnovo močno prispeva k dejstvu, da dogodki za vse deležnike ustvarjajo dobiček.

7. Vpliv na samopodobo

Če so festivali in dogodki zrasli skupaj z okoljem, potem pozitivno vplivajo na samozavest lokalnega prebivalsta. V primerih, ko gre za manj znane destinacije, festivali izrinjajo občutek odrinjenosti, neprepoznavnosti in postavljajo destinacije v središče globalne kulture. Slednje je tudi razlog, da večji del prebivalcev podpira festivale.

8. Medijska izpostavljenost

Mediji še vedno v veliki meri odločajo, katere destinacije so pomembne, prepoznavne in kaj je pomembno za družbo. Obsežno poročanje o dogodku vas lahko prepriča, da gre za destinacijo, ki jo je vredno obiskati. Če poenostavimo, nenehno pojavljanje v medijih pomeni, da ste pomembni.

9. Desezonalizacije

Veliko festivalov lahko poteka tudi izven glavne (praviloma poletne) turistične sezone. S tem veliko prispevajo k desezonalizaciji, to pa zahteva jasno in natančno usklajevanje z vsemi deležniki. Organizatorji in gostitelji potrebujejo drug drugega in z malce dobre volje se lahko najde rešitev za obe strani.

10. Petzvezdična izkušnja

Udeleženci dogodkov pogosto za obisk koristijo svoj prosti čas, za doživetje so pripravljeni plačati veliko denarja, praviloma imajo višjo izobrazbo. Poleg dogodka jih zanima še lokalna kultura, kulinarika in še marsikaj in tako tvorijo sanjsko ciljno skupino turizma. Vprašanje pa je, ali jim znamo dovolj ponuditi in ali imamo dovolj petzvezdičnih dogodkov. Tukaj se težko izognemo primerjavi z Dunajem, ki svojo luksuzno infrastrukturo zelo uspešno polni prav z izjemnimi dogodki.

Photo Credits: Shutterstock

Kaj je torej glavni problem? Če površno analiziramo najbolj uspešne dogodke, jih večinoma vodijo lokalni organizatorji, ki so z dušo in telesom pripadni svojim destinacijam. Takšni dogodki so trdoživi in so se na tržišču ohranili najdlje. Poleg tega so sedeži podjetij večinoma lokalni in tako vsa dodana vrednost z novimi zaposlitvami vred ostaja doma.

Žal je ena od negativnih lastnosti manjših narodov tudi kronično pomanjkanje samozavesti. Zato se vse, kar prihaja iz tujine, ‘bolj sveti’, namesto da bi se najprej in vnaprej spraševali, kakšna bo zapuščina takšnega lokalnega dogodka. O tem bi morali še posebej razmišljati vsi, ki upravljajo z javnim denarjem, predvsem pa razne destinacijske turistične organizacije.

Velik del organizatorjev, ki dogodke ponujajo po celem svetu, prihaja iz Velike Britanije, ki je nedvomno največja izvoznica B2B in B2C dogodkov. Britanski organizatorji dogodkov ne delajo iz filantropskih razlogov, temveč izključno zaradi dobička. Izpiljen poslovni model je zastavljen na principu sofinanciranja dogodka s strani lokalnih turističnih deležnikov, kar jim praviloma pokrije vse fiksne stroške, razlika pa gre v žep. Evropski davkoplačevalski denar tako na podlagi optimiranja poslovanja pristane v kakšni davčni oazi.

Poglejte samo primer Ultre, ki močno spominja na poslovni model nizkocenovnikov. Vložek Splita v festival je vsako leto višji, saj je to pogoj, da se organizatorji sploh pogovarjajo. Dvomim, da je kdorkoli zares izračunal ROI takšnega dogodka. Ne verjamem, da se je kdorkoli vprašal ali ima uvoz takšnega dogodka tudi negativne učinke. Merijo se samo fizični kazalci in polne hotelske sobe. Bistvo pa je, kot je to običajno, očem skrito.

Zanimivo je, da po gospodarski krizi ponovno kot gobe po dežju rastejo bolj ali manj posrečene turistične strategije. Polne so besed o petzvezdičnih, butičnih in luksuznih proizvodih. Dogodki se pojavljajo le sem ter tja, nikoli pa niso v ospredju strateškega trženja destinacij.

Po primere dobrih praks nam ni potrebno daleč. Sosednji Zagreb to zelo dobro razume in glavni motor promocije so prav dogodki, ki so v veliki meri zapolnili kapacitete v nizki turistični sezoni (Festival luči, Dvorišta, Advent, Zagrebački vremeplov).

O vsem tem se bomo prihodnji teden pogovarjali na konferenci Conventa Crossover. Pripravljamo ga iz ljubezni do dogodkov ter zgodb, ki jih bodo z nami delili naši gostje iz vse Evrope. Sestavni del dogodka je tudi podelitev nagrade Conventa Best Event Award, za katero se letos poteguje rekordnih 25 projektov.

Glavni namen projekta je, da dogodek postane platforma za druženje in izmenjavo izkušenj med regijskimi organizatorji dogodkov iz podjetij in agencij, kongresnimi destinacijami ter ponudniki. Pričakujemo preko 150 udeležencev, za katere pripravljamo številna presenečenja v okviru izjemnega ambienta Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Upam, da se nam pridruži tudi čimveč turističnih destinacij, ki bodo na dogodku našle jasne odgovore kako naprej.

TAGS
RELATED POSTS

LEAVE A COMMENT

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.