AKTUALNE KONGRESNE ZABLODE
Eden redkih iskrenih strokovnih prijateljev iz tujine me je te dni spraševal, kaj za vraga se pritožujemo nad kongresno sceno, ko pa je za nami najuspešnejša Conventa in nas čaka eno najboljših kongresnih sezon z 29 večjimi mednarodnimi kongresnimi dogodki v Ljubljani.
Moj odgovor je, da so bili letošnji kongresi plod trdega dela v letih 2010 in 2011 pa tudi prej. Na žalost pa tudi ta številka še vedno ni zadosti, da bi na lestvicah ICCA prehiteli Tallin, ki ima v povprečju na leto 42 mednarodnih kongresov in ima podobne izzive s prepoznavnostjo kot Slovenija. Meja med kongresno ligo prvakov, v kateri trenutno igramo in champions ligo, je okrog števila 100 kongresov letno. Glede na dva moderna in brez zadržkov vrhunska kongresna centra in sprejemljivo ostalo infrastrukturo, se postavlja vprašanje, zakaj nam ne uspe dokončni prodor.
Vedno bolj sem prepričan, da je problem daleč stran od logistike in kongresne infrastukture. Če bi bil to edini kriterij, bi v Ljubljani imeli čakalno vrsto za najbolj vroče pomladanske in jesenke kongresne termine.
Temeljni problem prihodnosti je pomanjkanje kreativnega dela industrije, ki je najbolj razviden skozi strukuro članstva Kongresnega urada. Vse drugo je metanje peska v oči. Manjka nam kakšen Koren več, ki je konec devetdesetih pognal incentive in teambilding mašinerijo. Manjka nam bolj pozitiven odnos do marketinških agencij, ki roko na srce, upravljajo preko 50 % vseh dogodkov. Manjka nam pozitiven odnos do redkih kongresnih ambasadorjev, ki lahko na destinacijo pripeljejo največ dogodkov in bi jih kot industrija morali nositi na rokah. Nenazadnje nam manjka resnična in iskrena povezanost na destinaciji, ki bi nam omogočala bolj kompetentno dogovorjanje z velikimi igralci. Ti se dobro zavedajo, da smo kura brez glave in to s pridom izkoriščajo. Vse vrhunske destinacije iz prve kongresne lige krasi timski duh vsi za enega eden za vse.
Destruktivnega obnašanja tistih, ki živijo od kreativnosti drugih ne moremo in ne znamo preprečiti. Vedno bolj se izgubljamo v zgodbah, ki spominjajo na žalostni konec Mure. V Slovenijo prihajajo princi na belih konjih, za katere “šivamo” kongrese po najnižjih cenah in jih izdatno podmazujemo z lubrikanti. Ko se bodo naveličali Slovenije, je na vrsti Srbija, Romunija in bogve katera eksotična destinacija. Zgodovinske priložnosti, da smo think thank JV Evrope in kreativno središče regije nismo izkoristili in jo bodo s pridom uporabili naši južni sosedje. Beograd šprica od kreativne energije in želje po uspehu. Primerov je cela serija, prvi, ki mi pade na pamet je BDW (Belgrade Design Week).
Ko smo v teh dneh analizirali razloge za uspeh Convente, med njimi ni trdih logističnih dejstev. Vabljeni gostje prihajajo v Slovenijo zaradi branda Conventa. Brand pa smo zgradili ustvarjalci skozi svoj življenski slog, vrednote in življensko filozofijo, ki jo gradimo neprekinjeno zadnjih šest let. S tem se je drastično popravila tudi zaznava destinacije med kupci, ki so predvsem čustvena bitja.
V Sloveniji ne znamo reševati konkfliktnih situacij, kar je v kombinaciji s poslovnim kanibalizmom in kratkoročnim pohlepom v središču krize kongresne industrije, ki se bo zares poznala šele v prihodnjih letih. Bolj prikladno je medsebojno javno linčanje in obsojanje vsepovprek brez argumentov. Zabloda, da bodo kongresni logisti rešili in premaknili kongresno zgodbo, je popolna. Vse TOP destinacije iz kongresne champions lige na prvem mestu skrbno negujejo svoj lastni kreativni potencial skozi ambasadorske programe in lastna kreativna podjetja, in skozi lastne kreativne kongrese in dogodke. Zapravljeni kapital bomo težko nadomestili. Zdravilo za rast in napredek je v ponovni socializaciji celotne industrije, preden še zadnji kreativni kongresni desperadosi pobegnejo v tujino.
