POWER TO THE PEOPLE

Kaj se bo v letu 2016 dogajalo s kongresno industrijo

Leto, ki je za nami, ponuja kar nekaj razlogov za optimizem, na žalost pa precej tudi za pesimizem.Krvna slika regijske kongresne industrije je precej boljša kot v preteklih letih, ki jih je zaznamovala kriza. Boljše razmere v gospodarstvu so se z zamikom začele prenašati na kongresno industrijo, še posebej na področje incentivov in korporativnih srečanj, trg združenj pa je tradicionalno odporen na krize. Uradne statistike pa ne beležijo porasta homofobije, sovraštva do tujcev in vseh, ki odstopajo od normalnosti. Kar najboj skrbi, je zaostrovanje varnostnega vprašanja, ki lahko spremenijo dosedanje kongresne prvake v poražence.

Kljub vsemu v kongresni industriji obstaja dovolj naprednih sil in sinergij in v uredništvu smo poskušali sestaviti sliko ključnih konceptualnih izzivov, o katerih smo se v reviji pogovarjali z različnimi sogovorniki skozi leto 2015.

1. Nišne kongresne destinacije in produkti
   Kongresni svet stoji na nišnih kongresnih destinacijah
   Inovacije se dogajajo na obrobju in tam nastajajo nove kongresne niše in produkti. Danes je na svetu nešteto kongresnih destinacij in ponudnikov, prav vsi si želijo uspeti. Destinacije, ki se utapljajo v povprečju ne bodo preživele. Največji izziv je poiskati idejo, takšno kot je še nima nihče, narediti nekaj novega, norega in drznega in pri tem vztrajati. Verjamemo, da lahko v prihodnje postanejo prav destinacije iz Nove Evrope najboljše v eni od kongresnih niš.

2. Kriza sproža inovacije
   Ali so uporabniške applikacije (apps) prihodnost kongresne industrije?
   V krizi smo poiskali skrite rezerve, razmišljali inovativno. Toliko inovativnih rešitev kot jih imamo na voljo organizatorji dogodkov danes, nismo imeli še nikoli v zgodovini. Mnoge so kreativne, a jim preboj ne uspe. Kreativnost namreč ni pogoj, da delamo bolje, hitreje, več ali ceneje. Temu je namenjena inovativnost. Zmagovalci leta 2016 bodo vsi, ki znajo pametno povezati kreativnost z inovativnostjo in to povezati s pametno uporabo tehnologij. Ta pa so predvsem pomoč in ne vzvod za spremembe kongresne industrije.

3. Sharing Economy & Meetings
   Kdo bo Uber kongresne industrije?
   Leto 2015 je pokazalo, da se spremembe še nikoli niso dogajale tako hitro in v takšnem obsegu kot leta 2015. Med trendi, ki lahko temeljito spremenijo konkurenco so prav gotovo različne oblike sharing economije, ki temelji na digitilizaciji industrij in panog, med katere sodi tudi nišna kongresna industrija. Kljub številnim poskusom novega poslovnega modela še nismo dočakali. Verjamemo, da bo prav leto 2016 prelomno na področju kongresne industrije. Pomislite na Uber, ki je postavil na glavo panogo taksi prevozov.

4. Googlizacija kongresnih storitev
   Ste pripravljeni na totalno googlizacijo vaših kongresnih storitev
   Danes se zdi, da ni treba ničesar vedeti, danes moramo znati samo še poiskati oziroma poguglati. Znanje je na voljo kjerkjoli in kadarkoli. Google Play, Maps Docs, Wallet so navidez neopazne stortitve, ki pa lahko izrinejo stare poslovne modele. Zato je potrebno razmišljati tudi o visokozmogljivih mobilnih in spletnih omrežjih s pasovno širino. Omrežje prihodnosti bo moralo zagotavljati prenos s hitrostjo vsaj 50 ali celo 100 Mb/s, medtem ko bodo največje hitrosti presegale 1Gb/s.

5. Dark social marketing
   Moč kakovostnega vsebinskega marketinga
   Da bi izkoristili moč digitalnega marketinga morate dobro razumeti navade kongresnih udeležencev. V zadnjem obdobju se dogaja velik premik iz masovnih družbenih omrežjih na chatanje in vzporedno komunikacijo, ki ga imenujemo s skovanko dark social (Alexis Madrigal). V povprečju na socialnih omrežjih podelimo 31 % svojih vsebin, ostalih 69 % pa skozi direktno komunikacijo. Največji izziv v letu 2016 bo iskanje tistih vsebin, ki jih vaši kupci delijo preko paralelnih svetov. Pri tem bo do izraza prišlo poznavanje vsebinskega marketinga.

6. Nove organizacijske platforme namesto struktur
   Pay Pala niso izumule banke, Amazona niso izumili trgovci, Airbnb-ja niso iznašli hotelirji.
   V svetu nove ekonomije se spremembe ne dogajajo v okviru obstoječih stuktur, temveč na povsem novih platformah. Če o kongresni industriji razmišljamo na podlagi istega skupka posplošitev in modelov kot pred dvajsetimi leti, je velika verjetnost, da ne bomo več odločali o svojem poslu in sebi in da bo to izkoristil nekdo drug. Postavlja se vprašanje ali obstoječe organizacije in združenja še zadovoljivo omogočajo in poganjajo kampanje za boljšo prihodnost kongresne industrije.

7. Več vrednosti za udeležence dogodkov
   Spoštujmo udeležence dogodkov takšne kot so
   Sliši se kot že slišana fraza, vendar živimo v obodbju, ko bo prav vsak člen kongresne verige moral ponuditi več vrednosti. Razmišljanje v novih okvirih je usmerjeno v udeleženca in njegove potrebe. Milenijci odlično obvladajo tehnologije,ne verjamejo inštitucijam, in si samozavestno želijo sprementi svet na boljše in so največja ciljna skupina udeležencev dogodkov. Ali jim znamo zares prisluhniti in kako dobro zares poznamo njihove navade.

8. Nadzor nad uporabo zasebnih podatkov udeležencev
   Varstvo pravic zasebnosti, tajnost osebnih podatkov so temeljne človekove pravice
   Kongresni organizatorji zbirajo podatke o udeležencih in na nek način z njimi trgujejo. V prednosti so veliki organizatorji, ki znajo integrirati podatke iz različnih storitev in aplikacij, kar danes večinom poteka s storitvami v oblakih. Varuhi zasebnosti že dolgo opozarjajo na pasti takšnega ravnanja. Verjamemo, da si bodo uporabniki v prihodnje skušali znova priboriti nadzor nad uporabo osebnih podatkov. Zasebnost, anonimnost in varnost oziroma šifriranje komunikacij je izziv prihodnosti.

9. Intuicija
   EQ – Emotional Quotient vaše destinacije
   Kakšen je EQ – Emotional Quotient vaše kongresne destinacije, produkta
   Ob vseh velikih besedah se nam zdi pogosto spregledan izziv iskanje ljudi s pravo intucijo. Gre za kompleksen sestav znanja, izkušenj, kreativnosti in čustvene inteligence, ki naredijo dober dogodek, destinacijo ali produkt.

10. Lepota, trajnost in funkcionalnost dogodkov
    V iskanju popolne skladnosti oblike in vsebine dogodkov
    Eksperimentiranje z različnimi formami, ki jih imenujemo s skupnim imenom meetings architecture so postale standard. Poznavanje konteksta destinacije in skrb za okolje pa del kongresne zgodbe, o katerem več ne razpravljamo. Dober organizator dogodkov mora biti raziskovalec, ki ga zanimajo različna strokovna področja in se ne uklanja stereotipnim rešitvam.

Za proces kongresnega preboja ima regija dober izhodiščni položaj. Dobro usposobljene strokovnjake, ki so za povrhu prilagodljivi in odprti za spremembe. Prav z vsemi navedenimi izzivi se znamo spopasti, saj smo na krize navajeni. Cilj za katerega si moramo prizadevati je spodbujanje izmenjave znanja med vsemi ključnimi partnerji. Naučiti pa se moramo tudi kritičenga upravljanja kongresnih destinacij.

Srečno 2016!