PEŠANJE KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA TURIZMA
Med najbolj cenjene raziskave o konkurenčnosti turizma sodi raziskava WEF (World Economic Forum – The Travel & Tourism Competitivness Report 2011). Raziskavo je podrobneje v lanskem letu predstavila Slovenska turistična organizacija, bojim pa se, da je bila v glavnem spregledana in ne preveč natančno analizirana.
Slovenija se je po Indeksu turistične konkurenčnosti lani uvrstila na solidno 33. mesto med 139. državami (v primerjavi z letom 2009 je napredovala za dve mesti).
Top 5 destinacije so Švica, Nemčija, Francija, Avstrija in Švedska. Naši sosedje, nove pridružene članice EU in države bivše Jugoslavije so se na lestvici odrezali takole:
Avstrija 4
Estonija 25
Malta 26
Italija 27
Češka 31
Slovenija 33
Hrvaška 34
Črna gora 36
Madžarska 38
Bolgarija 48
Poljska 49
Latvija 51
Slovaška 54
Litva 55
Albanija 71
Makedonija 76
Srbija 82
BiH 97
V prvi tretjini držav, s katerimi tekmujemo, je neverjetna gneča. Za zmago v prvi turistični ligi odločajo malenkosti. Pomembno je torej zelo dobro poznati konkurenčne prednosti in slabosti konkurence. Raziskava omogoča zelo dober vpogled v posamezne države, ki so hkrati tudi ključni trgi. Priporočljivo branje za turistično politiko in stratege. Ocenjenih je namreč štirinajst ključnih kriterijev konkurenčnosti in če se malo poigramo in primerjamo najboljše po raziskavi z našimi sosedi izgleda tabela takole:
| Statistični podatki in indeksi |
CH |
A |
CRO |
SLO |
| Število prihodov 2009 (1.000) |
8.294 |
21.355 |
9.334 |
1.803 |
| BDP turizma (v milijonih USD) |
72.403 |
52.074 |
14.481 |
6.487 |
| Delež BDP |
13,6 % |
12,5 % |
24,8 % |
12,1 % |
| Število zaposlenih (1.000) |
785 |
559 |
311 |
117 |
| KAZALNIKI A: POLITIČNA REGULATIVA | ||||
| Skupaj kazalniki A: |
1 |
3 |
42 |
29 |
| 1. Politična regulativa in predpisi |
18 |
28 |
77 |
65 |
| 2. Okoljska trajnost |
2 |
5 |
46 |
23 |
| 3. Varnost |
2 |
10 |
33 |
29 |
| 4. Zdravje in higiena |
13 |
3 |
32 |
39 |
| 5. Pomen turizma |
14 |
16 |
72 |
44 |
| KAZALNIKI B: POSLOVNO OKOLJE IN INFRASTUKTURA V TURIZMU | ||||
| Skupaj kazalniki B: |
1 |
12 |
36 |
33 |
| 6. Letalska dostopnost |
13 |
26 |
66 |
74 |
| 7. Kopenska prometna infrastruktura |
5 |
15 |
54 |
25 |
| 8. Turistična infrastruktura |
8 |
1 |
4 |
17 |
| 9. Infrastuktura na področju telkomunikacij |
2 |
25 |
35 |
26 |
| 10. Cenovna konkurenčnost |
127 |
121 |
101 |
99 |
| KAZALNIKI C: ČLOVEŠKI, NARAVNI IN KULTURNI VIRI V TURIZMU | ||||
| Skupaj kazalniki C: |
2 |
10 |
43 |
53 |
| 11. Človeški viri |
1 |
25 |
83 |
42 |
| 12. Naklonjenost turizmu |
34 |
15 |
20 |
49 |
| 13. Naravni viri |
16 |
43 |
75 |
64 |
| 14. Kulturni viri |
9 |
13 |
31 |
58 |
Podrobnejša poročila:
Switzerland
Austria
Croatia
Slovenia
Najboljši nas na celi črti prehitijo na področju politične regulative, še posebej pa na področju pomena turizma, kjer se stanje sicer v primerjavi s prejšnjim obdobjem počasi izboljšuje. Hudič se vedno skriva v podrobnostih. Na področju odprtosti za tuje investicije nas prehitijo številne države in se nahajamo na žalostnem 116. mestu, kjer smo tudi po vplivu vladnih spodbud. Je pa možno v Sloveniji zelo hitro odpreti podjetje in to brez prevelikih komplikacij.
Na področju poslovnega okolja in infrasturkture je zanimivo obratno sorazmerje med cenovno konkurenčnostjo in uvrstitvijo na lestvico. Vodilne države se preposto ne grejo poceni turizma in so zaradi tega cenovno manj konkurenčni, brez komentarja pa so podatki o ustvarjenem BDP turizma v zgornji tabeli.
Le na malo področjih se glede konkurenčnosti uvrščamo v ospredje, pa še to na področjih, ki niso življenskega pomena za turizem in so bolj administrativne narave. Smo pa prvaki glede na prisotnost rent a car podjetij.
Glede na finančno kondicijo slovenskih turističnih podjetij, vsesplošno zmanjševanje promocijskih budgetov in nadaljevanje negativnih trendov se morda iz te statistike lahko česa naučimo, preden bo zares prepozno.
Celotna raziskava: WEF_TravelTourismCompetitiveness_Report_2011
