KONGRESNA USODA
Na dušek sem prebral novi roman Gorana Vojnovića Jugoslavija moja dežela. Glavni junak Vladan išče svojega očeta Nedeljka, haškega vojnega zločinca. Roman je nekakšen road movie razpada Jugoslavije. Zaključek ponuja eno od poti za razumevanje in očiščenje narodov JV Evrope od krvavih 90-ih. Najhuje je, da se za krivdo pretvarjamo in iščemo izgovore v usodi in prelagamo odgovornost na druge. Zanikanje odgovornosti pelje v zastrupljenje in kot pravi avtor: »če sprejmeš, da zločine delajo tvoji prijatelji znanci, si na poti razstrupljanja«. Izjemen roman, poln zanimivih likov in likinj. Zanimivo je razmišljanje o Jugoslaviji kot državi v nekakšnem vakumu, daleč od realnih problemov.
Sam se hitro znajdem v svojem paralelnem kongresnem svetu. Zdi se, da tudi v tem svetu prepogosto živimo v vakumu in slikamo idealen kongresni svet. Za težave kongresne industrije najdemo tisoč in en razlog. Narobe je vzroke za trenutno stanje iskati v usodi, turistični politiki, insolventnosti podjetij, katastrofalnih bilancah slovenskih hotelskih hiš, neprepoznavnosti, pomanjkanju letalskih linij in katastrofalno slabi promociji.
Marsikaj je usodno, odgovornost za svoja dejanja pa prevzema vsak sam in od nje ne more bežati. Zdi se mi, da nekaterim usoden svet ustreza in jim daje potuho. Da obstajajo izjeme, dokazuje vsaj nekaj posameznikov, pred katerimi nam ni potrebno zardevati. Marjan Batagelj je vzel usodo Postojnske jame v svoje roke. Ne zanaša se na državo, Slovensko turistično organizacijo, usodo in višje sile in preprosto verjame v svoje projekte, s katerimi se je brezkompromisno odpravil v svet. Njegov je zdaj že znameniti razsvetljenski izrek ob prevzemu jame “Bodi pogumen, poslužuj se svojega lastnega razuma brez vodsta po kom drugem”.
Vzemimo usodo kongresnega turizma v lastne roke in poiščimo lastno kongresno identiteto, podobno kot jo je iskal junak romana Vladan. Če parafraziramo Marjana Batagelja: delajmo samo tisto, kar je dobro za slovensko kongresno industrijo in kar je pozitivno in potem bomo močnejši od usode. Še zadnji današnji pregovor neznanega avtorja “Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor”.
