SOFIJA Kongresni vtisi iz Sofije
V Sofijo prihajam največkrat preko supermodernega letališča, ki je bil temeljito prenovljen leta 2006, pa tudi po cesti preko Srbije čez mejni prehod Dimitrovgrad. Čeprav je Bolgarija članica Evropske unije, pa mejni prehod ne kaže evropskega obraza. Nehote se mi je v misli prikradel že zdavnaj izgubljeni občutek čakanja na meji iz dobrih starih časov socializma. Največji problem potovanja po cesti so udarne luknje in različni eksotični avtomobili ter vprežni vozovi, zaradi katerih je treba voziti previdno, saj sicer vozilo zlahka uničiš. Promet se lahko v okolici mesta zgosti in kar precej potrpežljivosti je potrebne za prihod do cilja v mesto modrosti, kar po grško pomeni Sofija, ki je eno najstarejših mest v Evropi.
Prvi vtisi so povezani z mogočno katedralo Aleksandra Nevskega, pravoslavno cerkvijo neobizantinskega sloga, ki lahko sprejme preko 7000 ljudi in priča o bogati zgodovini tega prostora. Drugi vtis, ki se mi vedno znova poraja, pa sta odlična hrana in prijaznost ljudi, ki jih z malce posluha za južnoslovanske jezike razumeš brez večjih težav. Tretji vtis je kongresni, saj v kongresnem smislu v središču mesta dominira Palača kulture, nekakšen povečan in predimenzioniran Cankarjev dom ali Sava center. Domačini ga imenujejo s kratico NDK. 
Prav ta center mi deluje nekako sivo, temačno, depresivno in utrujeno, kot nekakšen socialistični kongresni dinozaver. Palača je največji regionalni kongresni center s približno 123.000 m2 površin. Odprta je bila leta 1981, danes pa je potrebna temeljite prenove, saj prostorsko in trajnostno ne ustreza sodobnim kongresnim standardom ter zahtevam.
Posebej zanimive so orjaške freske iz obdobja realsocializma. Sicer pa je danes Sofija z več kot milijon prebivalci živahna in pisana evropska metropola. Mesto se je v zadnjem desetletju skokovito razvijalo. Nekoč pogosti žeparji ciganskega porekla in smeti na vsakem koraku so iz središča mesta praktično izginili. Bolgarija je članica EU od leta 2007, za Bolgari pa je dolga in težavna tranzicija, ki jo najbolj hromijo korupcija ter mafijski obračuni. Nekakšna mešanica in stična točka med vzhodom ter zahodom, ki je vidna na vsakem koraku. Prepričan sem, da večina kongresnih organizatorjev povezuje ta del sveta s pojmi, kot so socrealizem, podkupljivost, revščina in birokracija. Tudi tega ne manjka, resnica pa je navadno nekje vmes. Takšen imidž ni najboljša popotnica za razvoj kongresne industrije, saj je Sofija hkrati mesto čudovitih kulturno-zgodovinskih spomenikov ter neokrnjene narave, le korak stran od mestnega središča. Do 1800 metrov visoke planine Vitosha se lahko zapeljete kar z mestnim avtobusom in že ste na čudoviti incentive lokaciji sredi narave.
Skupaj s tranzicijo so v mestu vzniknili kongresni hoteli znanih hotelskih verig. Prvi je bil Kempinski, sledili so Hilton, Sheraton, Radisson in drugi. Zastavonoša je Grand Hotel Sofia, čudovito urejen hotel v središču mesta. Danes je v Sofiji približno 20 hotelov, ki imajo odlične kongresne kapacitete, ter vrsta agencij, ki jih povezuje Sofia Convention Bureau in energični gospod Christo Drumev, ki velja za največjo bolgarsko avtoriteto kongresnega turizma. Gospod Drumev je sicer tudi dolgoletni direktor Nacionalne palače kulture (National Palace of Culture).
Restavracij in zabave v Sofiji ne manjka. Pestra je koncertna in kulturna ponudba. Brez težav se lahko organizirajo pokongresni izleti in ture. Razmerje med hotelskimi sobami in kongresnimi kapacitetami je primerno. Glede na velik naravni potencial so incentivi morda najšibkejši člen ponudbe mesta. 
Sofija ima tehnično vse, kar imajo veliki. Organizacija kongresa v Sofiji ne bi smela predstavljati večje težave. Manjka pa pika na i. Na prvem mestu pravi in konsistenten branding, ki bi mesto ustrezno pozicioniral, predvsem v primerjavi z drugo bolgarsko turistično ponudbo. Celotna komunikacijska zgodba Sofije deluje utrujeno in vrača spomin na stare čase. Občutek varnosti v mestu ni vedno absoluten. Zlahka se ti zgodi kakšna menjalna in druga tranzicijska neprijetnost. Agencije za preživetje delajo čisto vse in prava specializacija agencij se še ni zgodila. Posledično Sofije ne najdemo na vrhu regionalnih kongresnih destinacij, kamor bi glede na velikost kapacitet sodila. Zaostaja za vsemi pomembnejšimi mesti po statistiki ICCA, kar pomeni, da je potencial destinacije izjemen.
Izjemni pa so posamezniki, med njimi legendarna in profesionalna Stella Filipova, ki z mladim in energičnim timom vzbuja upanje ter optimizem za prihodnost kongresne industrije v Sofiji in Bolgariji.
Ocena destinacije: 3 – Priporočljiva kongresna destinacija
Pomen ocen:
5 odlična kongresna destinacija
4 kakovostna kongresna destinacija
3 priporočljiva kongresna destinacija
2 povprečna kongresna destinacija
1 še kar
Primerjava z regijo:
Sofija je tipična tranzicijska kongresna destinacija, ki ji do prave umestitve na kongresni zemljevid manjkata storitvena odličnost in večja povezanost kongresne s kreativnimi industrijami. Kot destinacija za odkrivanje Bolgarije lahko ponudi ogromno, vendar bo morala internacionalizirati svojo kongresno industrijo in močno izboljšati svoje trženje. Največjo priložnost predstavlja visoka dodana vrednost destinacije, ki pa je ostali kongresni Evropi neznana. Sofija se mora rešiti imidža poceni kongresne destinacije slabše kakovosti in postati mednarodno primerljiv kongresni brand. Sofija je speča kongresna lepotica med vzhodom in zahodom.
Več informacij: www.sofiacb.com
