SKOPJE – KONGRESNI POTOPIS
Skopje v zadnjih dneh polni naslovnice svetovnih časopisov zaradi orjaškega, 22 metrov visokega kipa Aleksandra Makedonskega, ki ga želijo postaviti na osrednjem trgu. Številnih gradbišč se v zadnjem času v Skopju preprosto ne da spregledati. V okviru projekta Skopje 2014 nameravajo zgraditi slavolok zmage, muzej voščenih lutk in nova vladna poslopja.
Omenjeni projekt razburja lokalno prebivalstvo in odpira nenehno prisotno nerešeno vprašanje imena Makedonije, ki zaostruje odnose z Grčijo. Grško nasprotovanje je zaustavilo makedonsko članstvo v Natu in približevanje Evropski uniji. Spor se vleče dve desetletji in je velika ovira tudi za integracijo Makedonije v mednarodno kongresno skupnost.
Makedonci se ne razglašajo za naslednike antične civilizacije, so pa prevzeli ime regije, ki so jo po 6. stoletju našega štetja zavzela slovanska plemena. Ozemlje današnje Republike Makedonije je bilo od antike del bizantinskega in bolgarskega imperija, pozneje pod oblastjo srbskih knezov ter carjev, ki jim je sledilo skoraj pet stoletij turške vladavine. Ob prebujanju narodov v 19. stoletju se je razvila tudi narodna zavest slovanskega naroda na tem območju. S prevzemom imena antične Makedonije so se distancirali od sosednjih Srbov in Bolgarov, njihove razvitejše narodne zavesti ter njihovih zgodovinskih zahtev po oblasti nad regijo.
Šele po drugi svetovni vojni so se Makedonci uveljavili kot samostojen narod s priznano nacionalno identiteto. To se kaže tudi na cerkvenem podočju z odcepitvijo makedonske pravoslavne Cerkve od srbske. Republika Makedonija je bila razglašena osmega septembra 1991 in od takrat se vleče trnova pot za vključitev v mednarodno skupnost.
Arhitektura Skopja je pisana tako kot narodnost in kultura Skopja. Ves čas se menjajo krščanski in muslimanski slogi. Nad mestom na hribu Vodno dominira 80 metrski milenijski pravoslavni križ, ki opominja, da je pomembnejši od minaretov v mestu. Navdušuje stara čaršija. Leta 1963 je Skopje prizadel katastrofalni potres, v katerem je bilo porušenih skoraj 70 odstotkov mesta. Potresu je sledila modernistična arhitekturna prenova, ki naj bi postala model razvoja za celoten socialistični svet. Avtor urbanističnega načrta je bil znameniti japonski arhitekt Kenzo Tange. Splošni vtis je zračna, moderna, danes že nekoliko odcvetela arhitekturna podoba mesta. Kljub temu ponuja Skopje na ogled kar nekaj biserov modernistične arhitekture, ki še vedno delujejo futuristično. Žal projekt Kenza Tange ni bil dokončan in danes bi se nad rezultatom svojega dela najbrž zgražal.
Današnjo kongresno podobo mesta v največji meri kroji Skopski Saem z Metropolis Areno, ki je ob glavni mestni vpadnici. Večinski lastnik je slovensko podjetja Era, ki je v Skopju razvilo odličen portfelj mednarodnih sejmov, uspešno pa razvija tudi kongresni turizem. Od leta 1995 so člani zveze mednarodnih sejmov UFI (Union of International Fairs) ter srednjeevropske zveze sejmov CEFA (Central European Fair Alliance). Letno na Skopskem Saemu gostijo že več kot 8.000 razstavljavcev z vseh delov Evrope in privabljajo več kot milijon obiskovalcev letno. Glavna pomanjkljivost sejmišča je relativno slaba kondicija bližnjega hotela Continental, ki je nujno potreben prenove in ni na ravni razvitosti sejma.
Na hotelski sceni je najpomembnejši igralec Hotel Aleksander Palace, ki razpolaga z veliko multifunkcijsko dvorano z največjo kapaciteto 1400 udeležencev, ki se lahko deli na več manjših dvoran in serijo manjših seminarskih dvoran. To je trenutno najboljši kongresni hotel v mestu. S kongresnimi kapacitetami razpolaga tudi Holiday Inn, ki ima 6 konferenčnih dvoran in je svoje najboljše čase doživel v osemdesetih. Konferenčne kapacitete ponuja še hotel Best Western Tourist. Nekaj manjših hotelov prav tako ponuja manjše seminarske dvorane (hotela Karpoš in Arka). Preko 40 hotelov, izmed katerih je večina manjših, zadošča za trenutne kongresne in sejemske potrebe Skopja.
Mesto ima kar nekaj zanimivih krajev za dogodke, ki pa so izkoriščeni nenačrtno. Pregled lokacij za kongresne planerje ne obstaja. Med drugim bi bilo mogoče za dogodke uporabiti številne muzeje in kot zunanjo lokacijo mestno trdnjavo Kale.
Največja pomanjkljivost je v razvitosti kongresne infrastrukture. Na prvem mestu je slaba letalska dostopnost, Skopje nima razvitega kongresnega urada, promet v mestu je neurejen. Letališče je v fazi prenavljanja. Manjka profesionalcev, ki govorijo in razumejo mednarodni kongresni jezik. Razen Skopskega sejma ni pravih PCO- in DMC-agencij. Skopje z Makedonijo je raj za incentive programe, ki danes praktično ne obstajajo in jih tudi nihče ne ponuja.
V Skopju se vse dogaja z malce zamude, a to spremlja občutek sproščenosti in svobode. Kulinarika in nočno življenje sta med boljšimi v regiji. Hrana nasploh je božanska. Skopje na tem področju diha v ritmu večjih metropol in se na marsikaterem področju lahko primerja z Beogradom. Neprekosljiva pa je prijaznost in gostoljubnost Makedoncev.
Spor glede imena nedvomno vpliva tudi na umeščenost kongresne industrije Skopja, ki na mednarodnem kongresnem tržišču praktično ne obstaja. Kljub temu je dogajanje živahno in ob ustreznem razvoju osnovne infrastrukture s kongresnim uradom na čelu lahko Skopje zelo izboljša svojo kongresno pozicijo.
Ocena destinacije: 2 – POVPREČNA KONGRESNA DESTINACIJA
Pomen ocen:
5 odlična kongresna destinacija
4 kakovostna kongresna destinacija
3 priporočljiva kongresna destinacija
2 povprečna kongresna destinacija
1 še kar
Primerjava z regijo:
Skopje ima kot glavno mesto Makedonije in križišče mednarodnih poti vse pogoje za razvoj kongresnega turizma. Čaka pa ga zelo intenzivno vlaganje v infrastrukturo. Bližnji grški sosed Solun (Thessaloniki) je bistveno bolj razvit, saj tam na letni ravni poteka povprečno 15 mednarodnih kongresov, v Skopju pa samo 1, ki se uvršča na lestvico ICCA. V Skopju se lahko z malce truda odlično organizira kongres ali dogodek, za resnejši preboj na mednarodno kongresno tržišče pa bo treba pogledati k sosedom in uspešen model razvoja Thessaloniki Convention and Visitors Bureau, ki združuje preko 100 članov, prenesti v svoje mesto.
