AZORSKI OTOKI
DOGODKI NA ZELENIH OTOKIH
Z otoki sem nezavedno povezan na različnih nivojih, največkrat metaforično. Največkrat jih razumem kot ideal, prostor harmonije in čistega bivanja. Pogosto tudi v kontekstu izjave meni ljubega Mateja Dolenca, ki je nekoč izjavil, da ve, kaj je otok, ki je simbol, ki je pojem človeka, ki je tudi sam otok.
Otoki so pogosto težko dosegljivi, so metafora za izolacijo in umaknjenost od urbanega okolja, kar še povečuje moje stalno otoško hrepenenje. Takšni kraji name delujejo blagodejno in zdi se, da bi tam lahko obtičal in obstal.
Azorski otoki so se mi zgodili po naključju. Zaradi udeležbe na #beaworld advisory boardu sem po čistem naključju prišel do otoškega raja sredi Atlantika. Na tem izoliranem otočju je zgodba o otokih dobila svoje mesto in smisel in odprla nova vprašanja. Med drugim tudi o modelu upravljanja z okoljem in turizmom. Pa še o tem ali otok deluje kot samostojen motor, ki izolirano deluje izven globalnih sistemov in tudi zakaj se anticiklon, o katerem govorijo vremenoslovci, imenuje azorski.
Otok je blizu in daleč
Otočje leži sredi Atlantskega oceana, dobrih 1400 km zahodno od Portugalske in 1900 km jugovzhodno od Kanade. Sestavlja ga devet večjih, naseljenih otokov ter več manjših otočkov in čeri. Podnebno so Azori na stičišču subtropskega in zmerno toplega pasu. Zaradi lege sredi oceana imajo oceansko podnebje s skromnimi temperaturnimi nihanji čez leto ter med dnevom in nočjo. Razmeroma visoke temperature jim zagotavlja Azorski tok, del toplega Zalivskega toka, ki prečka Atlantik od Karibov proti zahodni Evropi. Kot pravijo domačini, je to idealna lokacija za incentive programe. Za srečanje z izjemno naravo pa se gotovo splača potruditi in podati na malce daljšo pot. Čaka vas čudovita narava vsa v zelenem, ki pusti obiskovalca brez besed.
Človek je otok
Ljudje so neizmerno prijetni in prijazni, na prvi pogled zadržani, na drugi pa z veseljem priskočijo na pomoč. Po lokalnih podatkih na Azorih živi okrog 240.500 ljudi. Z gotovostjo je izpričano odkritje otokov leta 1427, ko je na Santi Marii pristal portugalski pomorščak Diogo de Silves. Azori so z ustavo iz leta 1976 dobili široko avtonomijo z lastnima parlamentom in vlado. Regionalna vlada ima sedež v Ponti Delgadi, upravnem središču s 45.000 prebivalci na Sao Miguelu, regionalna skupščina pa zaseda v Horti na Faialu.
Otok kraljestvo živali
Z vstopom Portugalske v Evropsko zvezo se je okrepila vloga živinoreje, zlasti mlečne govedoreje. Pašniki so marsikje tudi neposredno ob obali, povsem pa prevladajo v nadmorski višini med 200 in 500 metrov. Večinoma jih sestavljajo zaprti pašniki, ki jih razmejujejo žive meje iz modro in belo cvetočih hortenzij ter ograde iz otrebljenega kamenja. Po ocenah naj bi na vseh azorskih otokih redili kar okrog 800.000 govedi.
Otok je odskočna deska za doživetja
Med posameznimi otoki je dobro organiziran letalski promet, ki ga upravlja azorska letalska družba Sata. Mednarodna letališča so na Sao Miguelu, Terceiri in Faialu. Na njem so tudi edini nasadi čaja v Evropi. Z njegovim pridelovanjem se ukvarjajo le še na enem posestvu na severu otoka, še v letih po 2. svetovni vojni pa je bilo kar 16. Za potovanje med otoki je priporočljiv letalski prevoz. Prevoz s trajekti je sicer cenejši, a vzame precej več časa, od začetka oktobra do konec aprila pa zaradi nemirnega morja trajekti tudi ne vozijo – razen med bližnjimi otoki, kjer nemirno morje na trajekte nima večjega vpliva. Po otokih pa je najbolj enostavno potovati z najetim avtomobilom.
Samoskrba
Na otokih si prizadevajo za čimvečjo samoskrbo na vseh področjih. Kar 40 % energije je geotermalne, vodne in vetrne, razliko pa uvažajo. Hrana naj bi bil predvsem lokalna. Veliko prebivalcev se preživlja kmetijstvom, živinorejo in ribištvom.
Povsem logičen se zdi ukrep, da omejijo število prenočitvenih kapacitet do 15.000 postelj, saj je to sestavni del trajnostne usmeritve otoka. S tako pogumno odločitvijo so si otoki priborili naziv “Second best island in the world for sustainable tourism by National Geographic Traveller” in “The number one sustainable destination in the world by the Green Destination Organisation.”
Najbolj varovana kongresna skrivnost Evrope
Lokalni vodiči radi rečejo, da so Azori najbolj varovana skrivnost Evrope. To lahko potrdim, kot tudi dejstvo, da gre za zanimivo kongresno in predvsem incentive destinacijo. Če se boste odločili za organizacijo dogodkov, boste nagrajeni s prijaznostjo in pristnostjo domačinov, neokrnjeno naravo, nizkim cenami in ležernostjo vsakdana. Zagotovo vas bo navdušil tudi občutek ekskluzivnosti, saj si nihče ne želi da bi se na otočju razpasel množični turizem. Destinacija ponuja vse, kar potrebuje sodoben kongresni gost , hkrati pa imaš ves čas občutek, da si se vrnil v preteklost, ko čas ni bil pomemben, pomembna je bila le narava in tisto, kar je nudila ljudem.
Azori so nova destinacija z izjemnim potencialom za razvoj incentive produkta. Hotelska in kongresna industrija je sodobna in povsem primerljiva z evropskimi mesti. Leta 2008 zgrajeni multifunkcijski center “Portas do Mar” je tipičen primer, kako resno na Azorih mislijo s kongresnim turizmom. Arhitekturni biser združuje sodobno marino, podzemno parkirišče, amfiteater in prostore za spremljevalne razstave. Tudi v nizki zimski sezoni so otoki z Lizbono dobro povezani. Svoj delež k temu prispevajo tudi nizkocenovni prevozniki. Če k dobremu vtisu dodamo še raznoliko kulinarično ponudbo, dobimo zelo konkurenčen produkt.
Udeleženci BEA Advisory boarda smo na dogodku opravili odlično delo in kot je dejal ustanovitelj festivala Salvatore Sagone, je bilo srečanje eno izmed najboljših v trinajstletni zgodovini dogodka. Osebno verjamem, da je k temu prispevala tudi izjemna otoška atmosfera.
