Ponovno objavljam v razmislek. Zadeva je še kako vroča in aktualna:

RESOLUCIJA O STRATEŠKIH USMERITVAH SLOVENSKE KONGRESNE INDUSTRIJE
SLOVENSKA KONGRESNA INDUSTRIJA NA RAZPOTJU

1. NAMEN
Statistični urad Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarstvo izpostavljata uspešnost slovenskega turizma v letu 2011 na podlagi pozitivnega indeksa gostov in nočitev. Objava zgolj teh podatkov žal ne odraža realnega stanja turističnega gospodarstva. Ob spremljanju finančnih podatkov AJPES-a, nam le-ti razkrivajo, da so turistično-namestitvena podjetja že več let v rdečih številkah, v letu 2010 preko EUR 51 milijonov. V kolikor država ne bo prepoznala tega negativnega trenda in pristopila k iskanju rešitev bodo velika in mala turistično-namestitvena podjetja zelo kmalu primorana prekiniti svoje delovanje in odpustiti svoje delavce. Po podatkih Ajpes-a so čisti prihodki od prodaje v letu 2010 za dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov EUR 470.922.000. Podjetja imajo skupaj 7.961 zaposlenih.

Kongresni turizem oz. kongresno dejavnost turistična politika podpira od same ustanovitve Kongresnega urada Slovenije, ki je nastal pred 7 leti. Leto 2011 je bilo za Kongresni urad Slovenije skoraj pogubno. Kljub zagotovilom Ministrstva za gospodarstvo in Vlade RS za leto 2011 Kongresni urad Slovenije ni prejel vseh obljubljenih sredstev za delovanje, kar je povzročilo njegovo insolventnost in s tem močno ogrozilo njegovo delovanje, ki je znatno prispevalo k razvoju kongresne dejavnosti v Sloveniji in njeni mednarodni prepoznavnosti v zadnjih letih.

Resolucija o nadaljnjem razvoju slovenske kongresne industrije je ključen dokument, ki definira glavna razvojna področja, s ciljem spodbujanja in zagotavljanja njene nadaljnje rasti. Resolucija predstavlja podlago za pripravo novih strateških in akcijskih načrtov Kongresnega urada Slovenije.

Kongresni turizem v povprečju na vsakega mednarodnega udeleženca, po rezultatih ankete iz leta 2011, ustvari 1.500 EUR prihodka na osebo. To je večkratnik v primerjavi s klasičnim mednarodnim turistom, upoštevajoč samo neposredne učinke. Posredni in inducirani podvojijo učinke. Obenem ima kongresna dejavnost v Sloveniji visok razvojni potencial, ki še ni docela prepoznan in izkoriščen. Kongresna dejavnost se razvija po celi Sloveniji in s tem pripomore k njenemu celovitem in trajnostnem razvoju, obenem pa se izvaja izven glavne turistične sezone, kar znatno pripomore k uspešnosti turistično-namestitvenih podjetij in destinacij. Prednost je tudi, da udeleženci srečanj ob pozitivni izkušnji postanejo promotorji destinacije in blagovne znamke države.

Izpostaviti je potrebno tudi znaten multiplikativni ekonomski učinek na celotno gospodarstvo ne samo v krajih, kjer se odvijajo dogodki, temveč sirše, v celi Sloveniji.

Resolucija je skupen dokument vseh nosilcev kongresne industrije Slovenije delujočih v okviru Kongresnega urada Slovenije in temelji na partnerskem odnosu, v katerem odgovornost za razvoj skupaj prevzemajo javni in zasebni sektor.

1. IZHODIŠČA
Slovenska kongresna industrija je združena v okviru Kongresnega urada Slovenije, ki povezuje in promovira 67 vodilnih podjetij na področju kongresne dejavnosti v Sloveniji. Od ustanovitve urada, leta 2004, do danes, se Slovenija vedno bolj uspešno umešča na evropski kongresni zemljevid. V teh letih se je vzpostavila mreža ponudnikov in izgrajena je bila osnovna organizacijska in marketinška infrastruktura. Slovenski kongresni produkt je za slovenski turizem izjemno pomemben, saj velja za enega izmed primarnih produtkov. Kongresni produkt odlično dopolnjuje klasično turistično sezono, je razvejan po celi državi, vključuje tako domače, kot predvsem tuje goste, katerih potrošnja je nekajkrat višja od klasičnih turističnih gostov. Slovenija ima možnosti, da poveča število dogodkov in prihodkov na področju kongresnega turizma, za kar pa se moramo še bolje organizirati.

Primerljivi kazalci z drugimi destinacijami in zadnje lestvice mednarodnih združenj (ICCA), kažejo, da ima Slovenija kot kongresna destinacija vedno večje težave s konkurenčnostjo, predvsem na področju slabše letalske dostopnosti, prepoznavnosti, kongresne infrastrukture, davčnih obremenitev, javnega financiranja delovanja in sistemskega pristopa.

Trenutni rezultati opozarjajo, da na dosedanji način ne bomo mogli zagotavljati nadaljnjega razvoja kongresne industrije in da cilj, da smo vodilna kongresna destinacija v regiji JV Evrope ne bo dosežen.

Slovenska kongresna industrija se je znašla na razpotju in zahteva premislek o tem, kakšno kongresno industrijo Slovenija potrebuje, kateri so ključni razvojni cilji in usmeritve za prihodnost in kakšna je vloga države pri nadaljnjem razvoju tega produkta.

2. STANJE SLOVENSKE KONGRESNE INDUSTRIJE
Glede na kongresno in namestitveno infrastrukturo sodi Slovenija v skupino kongresnih in incentive destinacij primernih za srednje velika in manjša srečanja (do 2.000 udeležencev).

S stališča kongresnih deležnikov se Slovenija pozicionira ob bok novo pridruženih članic Evropske unije in geografsko pozicionirano v regijo Zahodnega Balkana. V primerjavi s temi destinacijami se Slovenija po kazalcih mednarodnih združenj ICCA (International Congress and Convention Association) in UIA (Union of International Associations) v segmentu kongresnih prireditev uvršča v drugo polovico kongresnih destinacij. Po dejavnikih konkurenčnosti kongresnih in incentive destinacij (lokacija, konferenčne in namestitvene zmogljivosti, kakovost storitev, izven kongresne aktivnosti, lokalna podpora, dostopnost in imidž destinacije) ima Slovenija primerljive prednosti, da bi zasedla boljše pozicije na trgu vzhodne in predvsem jugovzhodne Evrope.

3. KLJUČNA RAZVOJNA PODROČJA
Potrebni so nov strateški okvir in strukturne spremembe, ki bodo kongresni industriji dali nov zagon in stabilnost, da bi lahko dosegla preboj na evropsko primerljivo razvojno raven.

V nadaljevanju so navedena glavna razvojna področja, ki smo jih razdelili na področje POGOJEV in ODNOSOV:
PODROČJE POGOJEV (ureditev možnosti delovanja)
NOV STRATEŠKI OKVIR RAZVOJA KONGRESNE INDUSTRIJE
Kongresni urad Slovenije deluje na podlagi petletne strategije 2008-2012 in letnih akcijskih načrtih. Na osnovi strategije je šla slovenska kongresna industrija skozi več razvojnih faz, ki se še niso zaključile. Na osnovi doseženega razvoja in še neizkoriščenih potencialov je potrebno pripraviti nove strateške usmeritve slovenske kongresne industrije.

SISTEMATIČNA PODPORA KONGRESNI INDUSTRIJI
Vlada RS mora glede na vse pozitivne učinke kongresne dejavnosti z različnimi ukrepi podpirati Kongresni urad Slovenije in tako sovplivati na razvoj kongresne industrije in dvig konkurenčnosti slovenskega turizma.

ZAGOTAVLJANJE STABILNIH EKONOMSKIH RAZMER ZA KONGRESNO INDUSTRIJO
Vlada RS mora v okviru svojih pristojnosti zagotoviti sistematično financiranje delovanja Kongresnega urada Slovenije, ki bo temeljil na primerljivih kongresnih uradih v tujini.

LETALSKA DOSTOPNOST SLOVENIJE
Ključni element konkurenčnosti slovenskega kongresnega turizma je kakovost letalske dostopnosti Slovenije. Prekinitev letalskih povezav z enima izmed dveh glavnih evropskih prestolnic ima večji negativni učinek na celotno gospodarstvo Slovenije kot negativni poslovni izid posamezne letalske povezave.

Navedeno število letalskih povezav z Ljubljano v primerjavi z izbranimi destinacijami vzhodne in JV Evrope potrjuje zelo slabo povezanost Slovenije s tujino.

Ljubljana: 18 mest
Zagreb: 26 mest
Vilnius: 27 mest
Tirana: 28 mest
Beograd: 44 mest
Riga: 87 mest
Budimpešta: 88 mest
Praga: 93 mest

Kongresna industrija Slovenije bo, ob pravočasni vključitvi, podprla in intenzivno sodelovala v projektih spodbujanja vzpostavitve novih letalskih linij.

SISTEMATIČNO SPREMLJANJE REZULTATOV
Rezultate kongresne industrije je zaradi interesa države potrebno sistematično spremljati na nacionalni ravni v okviru Statističnega urada RS. Pri tem je potrebno izhajati iz primerljivih raziskav na ravni EU oz. mednarodne stroke.

KAKOVOST IN STANDARDIZACIJA
Nadaljevanje standardizacije kongresnih ponudnikov, ki zagotavlja minimalne kakovostne standarde ponudnikov storitev, preglednost in primerljivost ter olajša postopek izbire posameznim kupcem iz javnega in zasebnega področja.

INFRASTRUKTURA KONGRESNEGA URADA SLOVENIJE
Kongresni urad Slovenije potrebuje za svoje delovanje vrhunske kadre in podporne storitve, ki bodo omogočale profesionalno izvajanje promocije in trženja Slovenije kot kongresne in incentive destinacije, povezovanje in zastopanje ponudnikov, razvoj in kakovost produkta, izobraževanje, strokovno usposabljanje, mednarodno povezovanje ter druge ključne aktivnosti na področju kongresne industrije s ciljem umeščanja Slovenije kot vodilne kongresne in incentive destinacije v regiji JV Evrope.

PODROČJE ODNOSOV (partnersko sodelovanje)

UČINKOVITEJŠE TRŽNO ORGANIZIRANJE KONGRESNE INDUSTRIJE
Zagotoviti večjo prepoznavnost Slovenije kot kongresne destinacije v tujini skozi razvoj inovativnih in učinkovitih trženjskih orodij financiranih partnersko s strani javnega sektorja in gospodarstva.

DESTINACIJSKI MANAGEMENT
Podpora pri ustanovitvi in začetku delovanja destinacijskih kongresnih uradov v sklopu lokalnih turističnih organizacij v destinacijah z izrazitim kongresnim potencialom, kot so Bled, Portorož, Mariboru, Dolina reke Soče, Bohinj in druge. Nadgradnja sodelovanja z obstoječim uradom v Ljubljani.

PODJETNIŠKI SEKTOR KONGRESNE INDUSTRIJE
Učinkovit podjetniški sektor je pogoj za uresničevanje strateškega okvira. Razviti je potrebno podjetništvu prijazno okolje in spodbujati podjetniško inovativnost, ter izboljšati dostop do virov financiranja.

KADRI V KONGRESNI INDUSTRIJI
Usposobljenost in profesionalnost sta med ključnimi pogoji razvoja celotne industrije. Med ukrepe sodi razvoj izobraževalnega programa in sistemska podpora subvencioniranja zaposlovanja.

3. POTREBNI UKREPI

Resolucija predstavlja identifikacijo ključnih področij. Za njeno izvajanje sta odgovorna Kongresni urad Slovenije in pristojno ministrstvo v okviru Vlade RS.

Sodelovanje med Vlado RS in Kongresnim uradom Slovenije temelji na dialogu in enakopravnem partnerstvu. V okviru Kongresnega urada Slovenije smo pripravili jasne predloge za zagotavljanje nadaljnjega razvoja Slovenije kot kongresne in incentive destinacije in kakovostnejšega delovanja Kongresnega urada Slovenije.

Dejstvo je, da imamo v Sloveniji neizkoriščene možnosti za razvoj kongresnega turizma. Upoštevajoč ustvarjen visok prihodek na mednarodnega udeleženca, v kar niso všteti multiplikativni učinki, ki so v tej panogi izrazito visoki (neturistični prihodek enako visok kot turistični prihodek!), celovit in trajnosten razvoj po celi Sloveniji ter da se kongresna dejavnost izvaja izven glavne turistične sezone pozivamo Vlado RS, da prepozna prednosti kongresne dejavnosti in priložnosti za Slovenijo.

VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE POZIVAMO:

1.) Da umesti kongresno industrijo v okvir nove turistične strategije in razvojne politike do leta 2016, ustrezno pomenu in možnostim v tej panogi, in sicer:

· da se s Slovenijo zagotovi boljše letalske povezave, ker nas obstoječe umeščajo med prometno izolirane evropske države, kar pa je za razvoj turizma, še zlasti kongresnega, nepremostljiva ovira;
· da se po vzoru konkurenčnih držav (npr. Avstrije) zagotovi sredstva za sistematično pridobivanje večjih mednarodnih kongresov (več kot 500 udeležencev) in sredstva za izobraževanje v tej panogi;
· z namenom dviga kakovosti kongresne ponudbe vzpostaviti sistem sodelovanja javnega sektorja s certificiranimi in standardiziranimi kongresnimi ponudniki.

2.) Da se Kongresnemu uradu Slovenije, ki ima že priznan status delovanja v javnem interesu na področju razvoja turizma na nacionalnem nivoju, zagotovi redno in sistemsko sofinanciranje delovanja v obsegu, ki bo omogočil ustrezen razvoj urada in kongresnega turizma.

Na Kongresnem uradu Slovenije bomo za vsako točko pripravili predlog aktivnosti s predvidenimi cilji.

V kolikor ne bomo rešili sistemskih problemov v povezavi s Kongresnim uradom Slovenije, lahko pričakujemo bistveno poslabšanje položaja slovenske kongresne industrije. To bo negativno vplivalo na prihodke, število tujih gostov, število nočitev, desezonalizacijo, število delovnih mest, prihodkov iz naslova davkov in pozitivnih multiplikativnih učinkov kongresne industrije.

KONGRESNA INDUSTRIJA JE PANOGA SLOVENSKEGA TURIZMA Z NAJVIŠJO DODANO VREDNOSTJO, ZATO SI ZASLUŽI POZORNOST IN USTREZNO PODPORO TURISTIČNE POLITIKE.

Vlado RS pozivamo, da se opredeli do tega dokumenta in navedenih točk do letne skupščine Kongresnega urada Slovenije, ki bo marca 2012 (točen datum bo sporočen naknadno). Pričakujemo in zahtevamo, da bo kompetentni predstavnik Vlade RS na tej skupščini predstavil konkretne odgovore in predloge na posredovan poziv. V primeru, da bodo pristojni organi preslišali naš poziv, bo skupščina Kongresnega urada Slovenije odločala o nadaljnjih ukrepih.

Ljubljana, 9. januar 2012

Člani Kongresnega urada Slovenije

Podpisi članov kod podpora resoluciji v obliki vnosa imena v spodnji seznam. Aktualen seznam podpore bomo dnevno osveževali in ga nudili na ogled. Seznam podpore do 27.2.2012 si lahko pogledate tukaj.

• KONGRESNA RESOLUCIJA