KONGRESNI URAD NA ROBU KATASTROFE
Ko začne javni sektor varčevati na porabi wc papirja, je hudič vzel šalo. Še en v nizu pahorizmov se je v tem tednu spremenil v največjo katastrofo slovenskega kongresnega turizma, ko je slovenska vlada in Ministrstvo za gospodarstvo v posmeh vsem kongresnikom preko noči zmanjšalo financiranje delovanja kongresnega urada za 70 %. Uradni razlog rebalans. Že tako obskurna sredstva, so spravila mednarodno prepoznaven urad na kolena in v stanje insolventnosti. Ob kravji kupčiji med Turistično zvezo Slovenije in Kongresnim uradom, ki jo je izvedlo Ministrstvo za gospodarstvo sem dobil občutek, da je kompas in stik z realnostjo dokončno izgubljen in da je prevladala tehnokratska logika nad razumom. Ministrstvo je s krpanjem lukenj ustvarilo črno luknjo! Uradna razlaga pravi, da predlagani intervencijski ukrepi ne posegajo v že pridobljene pravice, temveč v letu 2011 ohranjajo izdatke na ravni leta 2010 (sklep o financiranju je Kongresnemu uradu potrdila bivša ministrica).
Sam sem ob tem ogorčen in šokiran. Z uradom sem povezan vse od konca devetdesetih, ko smo idejo začeli udejanjati. Ves čas smo korak za korakom uveljavljali kongresno Slovenijo in ob tem razvijali številne pomembne projekte. Počasi smo uveljavili idejo, da je kongresni turizem pomemben za državo, kar so povsod po Evropi spoznali že pred 20 leti. Dopovedovali smo, da so učinki kongresne dejavnosti ključnega pomena za poslovni, znanstveni, strokovni, izobraževalni in kulturni razvoj države. O desezonalizaciji zaradi kongresnega turizma čivkajo čisto vsi turistični vrabci vključni z zadnjim penzionom v Zgornji Kungoti. Najbolj pa me preseneča, da Državi še vedno ni jasno, da ustvarjamo visoke prihodke za državo, destinacijo in ponudnike, posredno pa številne nove zaposlitve.
Bojim se, da bo vlada prepozno spoznala, da varčuje na napačnem koncu. Vladne odločitve bodo slovenski kongresni turizem ohromile, mednarodne posledice pa bodo katastrofalne. Z enim korektno in dobro izpeljanim javnim naročilom bi prihranili dovolj, da bi kongresni urad preživel in se razvijal.
Ob tem ravno danes prebiram vesti, da se je število javnih uslužbencev v zadnjem letu povečalo. Državne banke so nadaljevale oslabitve in rezervacije zaradi tajkunskih posojil. Stečaji in prisilne poravnave so na dnevnem redu v poročilih z isto frekvenco kot vremenska napoved. Plače javnih uslužbencev, ki so vsi po vrsti notorični deloholiki, so perverzno visoke na račun številnih dodatkov, ki jih v gospodarstvu ne poznamo in ne razumemo (bizarni dodatki za vodenje, povečan obseg dela, pripravljenost, neenakomeren delovni čas,…).
Ob vsem skupaj ne vem ali bi se smejal ali jokal. Razmišljam, kaj nam sploh še preostane. Na prvem mestu odločen upor članov kongresnega urada. Kot podjetnik pa bom pošteno razmislil ali ni morda bolje, da svoje projekte organiziram na Hrvaškem in v Avstriji, kjer me pričakujejo odprtih rok.
Čas je za kongresno revolucijo. VIVA LA REVOLUCION!
