KONGRESNI SECOP
Le malo je gospodarskih panog,kjer imamo Slovenci ob predpostavki dobre in inovativne ideje praktično enake možnosti kot naši najbolj razviti konkurenti. Na področju kongresnega turizma je takšnih kar nekaj tržnih niš, ki jih ne omejuje relativno draga delovna sila in nerazumna obdavčitev in imajo potencial ustvarjanja visoke dodane vrednosti.
Lahko bi začel tudi drugače. Zakaj v Sloveniji nimamo niti enega sejma, ki je vsaj v evropskem merilu vodilen in mednarodno primerljiv. Odgovor mi je ponudil znanec, ki vodi eno od sejemskih hiš v JV Evropi, ki je svoje zaposlene postavil pred poslovni izziv, da v roku dveh let ne bodo smeli več prodajati m2 razstavnih površin, temveč
popolnoma spremeniti poslovni model. Sejem ali kongres je zanj trženjska platforma,
ki ponuja celovite rešitve patnerjem 365 dni na leto. Pomembno je, da ni več
govora o razstavljalcih, temveč o partnerjih sejmov na različnih nivojih
komuniciranja.
Ključ za razvoj nišnih kongresnih produktov je v odličnih in rednih poslovnih povezavah s tujino in internacionalizaciji. Potem je možen tudi izvoz sejma ali kongresa v regijo ali širše. Ne pomnim, da bi kakšna slovenska sejemska hiša v zadnjih letih organizirala svoj sejem še v kakšni drugi državi. Če pa je bil dogodek mednaroden, si lahko prave
razstavljalce iz tujine preštel na prste ene roke.
Kje so tržne niše? Največ jih je ne na področju visoko specializiranih kongresno-sejemskih dogodkov namenjenih poslovni publiki. Ocenjujem, da je zaradi ekonomije obsega veliko težje razvijati sejme za široko javnost, saj je število obiskovalcev v širšem bazenu Slovenije preprosto premajhno.
Na področju turizma je nekaj svetlih izjem, ki pa jih v imenu nacionalnega
interesa hitro izgubimo. Lastniki takšnih projektov jih bodo ob nadaljnjem nerazumevanju destinacij pa tudi države selili iz Slovenije slej ko prej. Razvoj inovativnega in svetovno primerljivega poslovnega dogodka zahteva velika vlaganja, zaposlovanje visoko izobraženih kadrov, vrača pa bogato s številnimi multiplikativnimi učinki za destinacijo in davčnimi prihodki za državo, v kateri deluje organizator.
Konec meseca maja je v Sloveniji potekal osrednji poslovni turistični dogodek borza SIW (Slovenian Incoming workshop) v organizaciji Slovenske turistične organizacije, ki pripelje v Slovenijo približno 150 novih in starih kupcev slovensklega turističnega produkta. Z novimi inovativnimi borzami kot je Conventa, ki jih je razvilo gospodarstvo samo, pripeljemo v Slovenijo vsako leto še dodatnih 400 tujih kupcev in močno razširimo doseg slovenskega turističnega gospodarstva. Vsak takšen dogodek ustvarja dodano vrednost v destinacijah in za sodelujoča podjetja. Udeleženci so ob inovativnem
komuniciranju najboljši ambasadorji, saj je osebno srečanje s produktom še vedno boljše od virtualnega. Komunikacija s potencialnimi udeleženci poteka usmerjeno na različne tržne segmente skozi celo leto.
To je svarilo politikom, da naj raje kot o ukinjanju podpore takšnim borzam in dveletnem ciklusu izvajanja razmišljajo o razvojnih spodbudah. Pa tudi o nujnosti regionalnega povezovanja, saj je tudi v turizmu pomembna ekonomija obsega, namesto sesuvanja dobrih projektov skozi finančno ignoranco. Preden rečejo da tujim podjetjem, ki želijo za velike finančne vložke organizirati podobne borze v Sloveniji, pa naj pošteno razmislijo, kje bo po dogodku ostala dodana vrednost.
Upam, da nas bo kmalu srečala pamet, preden se nam zgodi kakšen kongresni in sejemski »SECOP«.
