KONGRESNI IBRŽNIKI
Za začetek leta ena taka bolj hard polemična tema. Kakšen dan nazaj mi je prišla pod roke raziskava dr. Gorazda Trpina o Tržni dejavnosti in preoblikovanju javnih zavodov iz leta 2009. Končno sem našel odgovore na vprašanja, ki nas v kongresni industriji žulijo že nekaj let. Namreč v celotni vzhodni Evropi imamo preostanek socialističnega gospodarstva ohranjen v javnih zavodih, ki se ukvarjajo tudi s kongresno dejavnostjo. Po mnenju dr. Terpina je eden temeljnih problemov njihova tržna dejavnost v luči nelojalne konkurence v razmerju do drugih ponudnikov istih storitev na trgu. Javni zavodi kot pravi dr. Trpin praviloma uporabljajo infrastrukturo, ki je bila kupljena iz javnih sredstev, ter delovno silo, ki je načeloma plačana iz proračuna. To jim v primerjavi z drugimi ponudniki na trgu daje prednost in izkrivljanje konkurence.
Zaradi tega lahko svoje storitve ponujajo pod povsem drugačnimi pogoji, to pa pomeni resen poseg v enakopravnost nastopanja na trgu. Zanimivo je, da do danes še ne poznam primera, da bi kdo sprožil postopke pred Evropskim sodiščem v okviru evropske pravne insitucije varstva svobodne konkurence kot predlaga dr. Trpin.
Zanimivo je, da je prav kongresna dejavnost ali oddajanje prostorov najbolj pogosta tržna dejavnost javnih zavodov in nekaterih javnih gospodarskih družb. Če spet povzamem Dr. Trpina je vsa takšna dejavnost v nasprotju s 87. členom Pogodbe o Evropski skupnosti, ki v svojem prvem odstavku med drugim določa, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali karšnakoli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednost posameznim podjetjem, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor škodi trgovini med državami članicami.
Do danes se pred Evropskim sodiščem še ni znašel noben javni zavod. Večina držav starega kapitializma pa negospodarskim izvajalcem javnih služb sploh ne dovoljuje. Prav zato so kakšni Angleži, Nemci ali Francozi nad vzhodno evropskim sistemom tako presenečeni, kar mi mnogi tudi osebno povedo.
Najbolj preprosto in enostavno bi bilo, da bi se komercialni del javnih zavodov preoblikoval v gospodarske družbe, kar jim omogoča Zakon o javno zasebnem partnerstvu. S tem bi v javna podjetja pritegnili tudi zasebni kapital in razbremenili državno sofinanciranje. Druga možnost so koncesije.
Kot nestrokovnjak se v pravni vidik težko spuščam. Dejstvo pa je, da smo se znašli v čudni poziciji. Na eni strani imamo javne zavode, ki se kljub največji možni stopnji empatije težko zavedajo tržne situacije. Plača 15. v mesecu ne zamuja in je neodvisna od tržnih razmer, likvidnostni krč gospodarstva ne poznajo in kolektivni dopust si lahko privoščijo od 23. decembra do 06. januarja. Na drugi strani imamo krvaveče gospodarstvo, ki se bori za preživetje in hkrati udarniško opravlja javno promocijo kongresnih destinacij, saj prav javni zavodi zadolženi za promocijo nikoli nimajo dovolj denarja za izboljšanje imidža držav in jim mora ubogo gospodarstvo pri tem brezpogojno pomagati. Kot nekakšno kongresni ibržniki (hlapci) se trudimo po najboljših močeh, medtem ko si javni del celo prilašča pravico do upravljanja destinacij in kreiranja kongresne politike.
Preostane nam državljanski upor. Vse kongrese in dogodke, ki so v javnem interesu (to pa so praktično čisto vsi kongresni in strokovne konference), nemudoma preselimo v javne zavode. Ker zadovoljujejo potrebe naslednjh generacij, vam bodo prostore zagotovo podarili brezplačno, za polno mero pa vam bodo morda dogodek celo brezplačno organizirali. Navali narod na javne zavode.
Več informacij: dr. Gorazd Trpin, Tržna dejavnost in preoblikovanje javnih zavodov, PF Ljubljana
