GORAZD ČAD
LJUBLJANA, SLOVENIA

Je dolgoletni zasvojenec s kongresnim turizmom. Kot ustanovitelj in lastnik marketinške in kongresne agencije Toleranca Marketing ima večletne izkušnje pri načrtovanju, pripravi in izvedbi velikih mednarodnih kongresnih projektov v sodelovanju z uglednimi tujimi in slovenskimi znanstveniki, zdravniki in inštitucijami. Je izkušen svetovalec za uspešen marketing kongresnih centrov in poslovnih dogodkov ter ustanovitelj in urednik vodilne revije na področju kongresne industrije v regiji imenovane Kongres Magazine.

NESREČA-nja

KONGRESNE VICE

By on December 20, 2013

Da v mirnejše vode odselj zaorje,
bo jadro barka mi duha razpela,
ki pušča zadaj toli kruto morje;
o drugem bo kraljestvu pesem pela,
kjer duša lomi grešne si opase,
da bi lahko v nebesa poletela.

Dante Alighieri, Božanska komedija, Vice

Situacija v slovenski kongresni industriji ni dobra in prav nobenih razlogov ni, da si tega ne povemo odkrito. Ni denarja, hrabrosti in medsebojnega zaupanja, ne na strani naročnikov, ne na strani ponudnikov.
Sprehod po sedmih planotah vic je očiščenje sedmerih naglavnih grehov napuha, zavisti, lenobe, jeze, pohlepa, požrešnosti in pohote. Najbrž smo prav zaradi tega sredi krize zapadli v kongresno malodušnost, ki je naš največji sovražnik na poti do kongresnega raja.

Kljub temu ni predaje in edino borba za pozitivno in kreativno kongresno industrijo nas lahko pripelje v željeni kongresni raj. Pomislite, kaj vse bi lahko naredili skupaj z malce več solidarnosti in profesionalnosti na projektih in med podjetji.

Če razmišljamo pozitivno, bo leto 2014 boljše od letošnjega, če bomo znali ustvarjati dodano vrednost za naročnike. Očiščenje vodi preko naslednjih točk:

1. Dodana vrednost je v udeležencih kongresov in to ne v njihovem prenosu iz točke a do točke b, v kongresnem registracijskem sistemu, kongresnem hardweru in kongresni logistiki na splošno, temveč v ustvarjanju posebnih kongresnih doživetij. V Sloveniji imamo za to najboljše možne pogoje. Ko smo v teh dneh pripravljali posebno izdajo revije Kongres na temo incentive programov, nas je navdušilo preko 50 zares kreativnih in svetovno konkurenčnih kongresnih incentive produktov. Žal za večino od njih kupci na mednarodnem kongresnem trgu ne vedo.

2. Dinozavri umirajo, mi pa z njimi skupaj krvavimo.  Paradržavni kongresni centri v državni, mestni ali občinski lasti, ki jim je osnovno poslanstvo prav ustvarjanje dodane vrednosti in širše družbene koristi, ne pa zgolj in samo prodajanje kvadratnih metrov v najslabši maniri nepremičninskih mešetarjev. To je v svojem bistvu čista nelojalna konkurenca (baje imamo Javno agencijo za varstvo konkurence). Prav vsi bodo morali ponovno definirati svoje poslanstvo. Zdi se kot da so kolektivno izgubili spomin in pozabili na multiplikativne učinke kongresne dejavnosti, zaradi katerih so bili ustanovljeni. Je morda kakšna od teh inštitucij v zadnjem letu razvila kakšen nov kongresni produkt, sejem, konferenco ali novo marketinško kampanjo in s tem prispevala k večji prepoznavnosti industrije?

3. Razliko ustvarjajo dobre ideje, ki jih je tržno gospodarstvo vedno pripravljeno bogato nagraditi. Še posebej v kongresni industriji niso ključni problem stroški, temveč ustvarjanje dodane vrednosti skozi dobre ideje. Nujno je tesno povezovanje kreativnih industrij in inkubiranje novih start-up podjetij in agencij, ki bodo znale ujeti duh časa in se skupaj z naročniki uprle dinozavrom.

4. Dokler ključnih pet+ena destinacijskih kongresnih organizacij ne začne delovati usklajeno s Kongresnim uradom Slovenije se nam slabo piše. Na jaslih občinskih proračunov je življenje najslajše, pozitivna marketinška energija pa je usmerjena v napačno smer. V tem trenutku zares deluje samo nacionalni in ljubljanski urad, na pol pa še blejski. Kje sta se izgubila kongresna urada Maribora in Portoroža in kaj se dogaja z eno od najboljših evropskih incentive destinacij v Posočju?

5. Za dokončno očiščenje je nujno potrebna dokončna privatizacija lastniško zablodelih hotelskih družb in agencij brez jasne vizije in umestitve kongresne dejavnosti v portfelj produktov. Pozdravljam prihod tujih hotelskih verig predvsem zaradi znanja o kongresni industriji in odličnega razumevanja mednarodnega kongresnega marketinga.

6. Dodano vrednost ustvarjajo ljudje z znanjem. Za začetek bo potrebno ustvariti paralelni certifikatno-izobraževalni sistem, ki bo proizvajal zaposljive kadre s funkcionalnim kongresnim znanjem. Obstoječe izobraževalne inštitucije takšnih kadrov trenutno ne zagotavljajo.

In tako naprej……

Percepcijo prihodnosti ustvarjamo sami. Če želimi uspeti in v to zares verjamemo, se bo pokazala prava pot. Convento smo entuziasti zgradili z vztrajnostnim pozitivnim razmišljanjem in zaupanjem vase.

Vabljeni na očiščevalni obred Convente, rajski vrt regijske kongresne industrije, pregled čiste kongresne kreativnosti in vrata v prihodnost kongresne Slovenije.

TAGS
RELATED POSTS
2 Comments
  1. Reply

    Matej

    December 22, 2013

    Pod točko štiri (4):
    A. Posočje je daleč, zelo daleč od incentive destinacije, ker tam, le malokdo karkoli o incentivu sploh kaj ve. V Posočju smo v zadnjih sedmih letih organizirali trideset poslovnih eventov in samo eden se je dotaknil državnih aparatov aka stic, tic in podobnih, ko smo s poslovno skupino urejali prireditveni prostor v Stergulčevi hiši (Bovec), češ, naredimo nekaj dobrega za lokalno skupnost. V Posočje smo pripeljali po cesti 1.500 poslovnih gostov, samo v zadnjih dveh letih, ko je v deželi kriza, okrog 300. Posočje ni povezano, tam vse uredimo sami, izogibamo se državnih inštitucij, če to res ni potrebno, ker z njimi zgolj izgubljamo čas. Opiramo se na poznavanje destinacije, osebna poznanstva, društva, dobro sodelujemo tudi z tnp-jem. Posočje je poletna “adrenalinska” destinacija, kar pa je milijon let od incentive one.

    B. Blejski kongresni urad?! Na Bledu smo v zadnjih treh letih izvedli dvajset eventov, kjer smo zaradi specifike veliko povezovali ponudnike med seboj v dogodkovne zgodbe, pa kongresnega urada nismo zasledili ali opazili.

    Matej Mejovšek

    • Reply

      srecanja

      December 30, 2013

      Absolutno se strinjam glede Posočja. Vendar sem prav zaradi agencij kot je tvoja, optimist in kljub vsemu verjamem v potencial te regije predvsem zato, ker je drugačna, posebna in avtentična ter preprosto enkratna. Kako težko pa je tam karkoli organizirati pa sem tudi sam večkrat preizkusil na svoji koži. Težko je kogarkoli povezati v dolini, kjer ima vsaka hiša svojo adrenalinsko agencijo in se vsi spoznajo na vse. Nenazadnje se je Bovec preko zime spremenil v Potemkinovo turistično vas prav zaradi neznanja, nepoveznosti in samozadostnosti.
      Kot sem zapisal za Bled, je tam trenutno le pol kongresnega urada. Če bo volja glavnih igralcev, potem se bo našla tudi pot. Bled ima izjemen potencial. Poglej samo, kje je danes Dubrovnik, ki se je nekoč prodajal skupaj ali v kombinaciji z Bledom. Dubrovniški gosparski duh se, kadar gre za posel, vedno dvigne nad interese posameznikov. Sam naivno verjamem, da je nekaj takšnega možnega tudi z Gorenjsko trmo.

      Gorazd

LEAVE A COMMENT

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.