KMALU NOVI KONGRESNI CENTER NA PTUJU?
PREOBRAZBE V KONGRESNO KULTURNE CENTRE
Danes ujamem na radiu informacijo, da bodo na Ptuju nekdanji Dominikanski samostan iz 19. stoletja končno preobrazili v kongresno-kulturni center. Običajno se ob takšnih informacijah v zadnjem času kar naježim. Kongresno-kulturni center je prikladen izgovor občinskih veljakov za investicijske zgodbe, ki nimajo prav nobene zveze z resnim kongresnim turizmom.
Ptujska zgodba je baje povezana s projektom EPK. Ideja župana je, da v bodo izkoristili vse potenciale mesta in ponudili odlično infrastrukturo za izvedbo kongresne in kulturne dejavnosti in to 365 dni na leto. Malo morgen. Najprej se je potrebno naučiti abecede kongresnega turizma, v kateri morajo sodelovati tudi projektanti, ki se v pomanjkanju poslov lotevajo gradnje in prenove stanovajskih sosesk, hotelov in če je treba tudi kongresnih centrov. Kot da ne bi obstajali primeri dobre prakse in celo jasno zapisani standardi kongresne industrije. Osnovno vprašanje je, kdo bo Ptuj uspel narediti za kongresno destinacijo. Kam kot kongresna destinacija sploh sodi. Ali se bo tržil skupaj z Mariborom, ki kljub izrazitemu potencialu še vedno nima formalno ustanovljenega kongresnega urada. Primerov kongresno-kulturnih centrov, ki danes samevajo po Sloveniji je kar nekaj: Dolenjske toplice, Bovec, Kongresni center Škocjanske jame, s težavami z zasedenostjo pa se ukvarjajo tudi v legendarni Festivalni dvorani na Bledu ali Avditoriju v Portorožu.
Vsem vpletenim v ptujski zgodbi pa svetujem takojšni obisk Kongresnega urada Slovenije. Najmanj, kar bi morali že zaradi davkoplačevalskega denarja vložiti v projekt, pa je resna predinvesticijska in marketinška študija kongresnega centra.
Župan pravi v medijih: “če Ptuj ni spodoben pripeljati sem vsaj dvajset od skupno 100.000 enotedenskih znanstvenih simpozijev na svetu, je žalostno” .
