BOJKOT ZNANSTVENIH IN KONGRESNIH ZALOŽNIKOV
VISOKA CENA ZNANSTVENIH OBJAV
V ozadju protestov proti sporazumu Acta se dogaja revolucija, ki lahko dodobra zamaje svet znanstvenega založništva. Sporazum ACTA po mnenju večine pomeni internetno cenzuro, omejitev svobode govora in še večji nadzor nad spletnimi aktivnostmi.
Zanimivo je, da na področju izdajanja znanstvenih publikacij vlada nedomokratična politika, ki ne upošteva volje znanstvene srenje. Kot referenčne štejejo le objave znanstvenih prispevkov v tiskanih izdajah, ne pa tudi objave na drugih elektronskih medijih. Do pred kratkim so bili znanstveniki presenetljivo tiho, očitno pa so prav vseevropski protesti proti Acti sprožili njihov upor.
Posel večinoma obvladujejo veliki založniki. Največji med njimi Elsevier naj bi po podatkih Economista na 2 milijardi dolarjev prihodka ustvaril 1,16 miljarde dobička v letu 2011.
Končno je znastvenikom prekipelo in prvi, ki se je zares uprl je bil matematik prof. Timothy Gowers na svojem blogu. Kmalu se je razvilo gibanje po celem svetu, s peticijo Tylerja Neylona, ki jo je danes podpisalo preko 6400 znastvenikov. PETICIJA PROTI ELSEVIER-ju.
Spletno založništvo, videolectures in druge spletne oblike omogočajo prosto pretok informacij. Poglejte si samo naše videolectures ali arxiv in PLOS – public library of science.
Znanstveno založništvo poganja ego Elsevirja, Springerja in drugih, bolj ugledna je znanstvena revija, več točk dobi avtor. Bojkot in pomlad na področju znanstvenega tiska je lahko resna napoved konca starih časov. Kongresni organizatorji smo del rešitve problema. Skozi invoacije, številne so plod domačega znanja, lahko na svojih konferencah in kongresih razbijamo okorele modele. Nenazadnje pa gre tudi za odnos do okolja in preprosto znižanje stroškov kongresov in konferenc.
Acta je pokazala, da napak v sistemu ne prepričujejo politične stranke, vlade in korporacije, temveč peščica posameznikov ki tvegajo in opozarjajo na napake. Čakam kdaj se bo samorganizirala slovenska znanstvena scena in se kolektivno uprla sistemu, ki pravzaprav nepravično kroji njihovo znanstveno usodo.
