GORAZD ČAD
LJUBLJANA, SLOVENIA

Je dolgoletni zasvojenec s kongresnim turizmom. Kot ustanovitelj in lastnik marketinške in kongresne agencije Toleranca Marketing ima večletne izkušnje pri načrtovanju, pripravi in izvedbi velikih mednarodnih kongresnih projektov v sodelovanju z uglednimi tujimi in slovenskimi znanstveniki, zdravniki in inštitucijami. Je izkušen svetovalec za uspešen marketing kongresnih centrov in poslovnih dogodkov ter ustanovitelj in urednik vodilne revije na področju kongresne industrije v regiji imenovane Kongres Magazine.

NESREČA-nja

ALARM: IZGUBLJENE KONGRESNE PRILOŽNOSTI SLOVENIJE

By on June 10, 2013

Vsakoletna izdaja lestvice ICCA ne vzbuja pretiranega optimizma. Lestvica še vedno in skeptikom navkljub velja  za najbolj verodostojno na področju kongresov mednarodnih združenj. Zaradi svoje tradicije pa tudi edina ponuja možnost realne primerjave med držvami in mesti. Lestvica 2012 nas seznanja z zaskrbljujočo stagnacijo Slovenije in njenih kongresnih destinacij.

PRTop20_CCRankings2011

Na trgu, kjer vlada izjemna konkurenca, bi to moral biti znak za alarm. Po stagnaciji Slovenije v letih 2010 in 2011, ko smo kot država ostali na 44. mestu, smo lani zdrsnili za tri mesta na 47. in nič ne kaže, da si bomo v kratkem povrnili izgubljeno pozicijo. Prehitevajo nas destinacije, ki so desetletje precej zaostajale kot so Srbija, Estonija in celo Romunija.

Najbolj jasen znak zrelosti destinacije je umeščanje na ista mesta v daljšem časovnem razmiku. To med slovenskimi mesti uspeva praktično samo Ljubljani, ki je jasno pozicionirana med destinacije za srednje velika srečanja do 1000 udeležencev s stalnimi pozicijami med 50 do 100. V letu 2012 je bilo v Ljubljani 31 srečanj od vseh srečanj na v Sloveniji, ki jih je bilo 51. Vse kongresne poti vodijo v Ljubljano. Še večji šok pomeni dejstvo, da na lestvici ne najdemo Bleda. Portorož pa se je letos na lestvici znašel na 263. mestu s šestimi kongresi. Nekoč izrazito leisure destinacije Jadrana so ga dohitele in prehitele po levi in po desni. Dubrovnik si z 31 kongresi deli mesto z Ljubljano, isto število kongresov pa je organiziranih tudi v Splitu, prebujajo se nove hrvaške destinacije v Istri in Dalmaciji.

Zagotovo najbolj pa je neizkoriščen kongresni potencial Maribora. Mesto z drugo največjo slovensko univerzo in največjim marketinškim projektom v novi zgodovini mesta EPK-jom, je na lestvici na 319. mestu, potem ko nekaj let na lestvico sploh ni bilo uvrščeno. Dvomljivci v takšne razvstitve lahko zamahnejo z roko, vendar je nemogoče zamižati ob pozitivnem primeru sosednjega Graza, ki se konstantno in vrsto let umešča na mesta med 100 do 125 s povprečno 18 kongresi letno. Zdi se, da v Mariboru ni prave volje, kaj šele strateškega razmisleka o prihodnosti kongresne industrije mesta. Kongresni urad deluje zgolja na papirju, iz mednarodnega kongresnega ringa na borzah IMEX, EIBTM in Conventa je izginil in zdi se, da ta najbolj donosna panoga turizma mestnih veljakov ob vseh problemih ne zanima. Optimizem zbuja volja in energija novega župana, ki bi lahko v okviru napovedanih ukrepov za razvoj Maribor razmislil tudi o kongresnem turizmu kot delu rešitve težke situacije mesta.

Ocenjuje se, da po svetu kroži vsako leto 21.500 kongresov združenj. V statistiko ICCA jih je zajetih 11.156. Tržni delež Slovenije z 51 kongresi je potemtakem 0,46 %. Če bi jih v Slovenijo pripeljali 112 na leto bi imeli tržni delež 1 % in neverjetne pozitivne učinke za našo obubožano ekonomijo. Tudi ta podatek je svojvrstna ilustracija izjemnega potenciala kongresnega turizma.

Redko katera niša gospodarstva ima zaradi geostrateške pozicije takšen potencial kot kongresni turizem. Za preboj imamo znanje in znamo konkurirati velikim destinacijam. Dejstvo pa je, da s sramežljivimi pristopi in polrešitvami preprosto ne bo mogoče preživeti.  Potiskanje Kongresnega urada na rob,  kronična finančna  podhranjenost, krpanje marketinških lukenj in strateška marginalnost ima za rezultat životarjenje in stagniranje. Posledice takšnega životarjenja se že poznajo na lestvicah konkurenčnosti, še bolj pa v žepih lokalne kongresne industrije.

P.S.  ICCA v statistiki upošteva le srečanja, ki izpolnjujejo stroge kriterije (redni letni ali dveletni dogodki, ki moramo krožiti vsaj med tremi državami in pritegniti vsaj 50 udeležencev).

 

TAGS
RELATED POSTS

LEAVE A COMMENT